Page 8 - Potapljač št. 105

Besedilo: dr. Mitja Slavinec • Foto: Arhiv
PONOVITEV OSNOV FIZIKE

POTAPLJANJA

V prejšnji številki revije Potapljač smo
si ogledali nekaj vsebin, povezanih s Dr. Mitja Slavinec je fizik,
fiziologijo pri potapljanju, kot smo jih v PD inštruktor potapljanja in predsednik
Slovenske potapljaške zveze.
Murska Sobota obnovili na tradicionalnem
spz@spz.si
predavanju iz ponovitve teorije potapljanja.
V današnjem nadaljevanju pa si oglejmo še na površini, tj. pri pritisku 1 bara. Na globini 20 m je tlak 3 bar
osnove iz fizike pri potapljanju.” (1 bar normalni zračni pritisk in dodatna 2 bar zaradi vode). Če
na globini 20 m potapljač v eni minuti podiha 20 l zraka, je to
Kot zmeraj tudi tukaj že uvodoma poudarimo, da je človeško enako, kot če bi na površini podihal 60 l zraka (3 × 20 l=60 l).
telo zelo kompleksno in da se ni smiselno spuščati v natančne Ocenimo, koliko zraka bo potapljač porabil, če se na globini
izračune na nekaj decimalnih mest natančno, ampak so veliko 20 m zadrži 25 min. Dekompresijske tablice in pravilo 50 po-
bolj verodostojne približne ocene, ki jih lahko naredimo na vedo, da je potop znotraj varnostne krivulje (20 + 25 = 45, kar
pamet. Da je to res veliko bolj smiselno in koristno, nenaza- je manj od 50).
dnje potrjuje že izjemna razlika med potapljači glede same Najprej izračunajmo porabo zraka na varnostni dekompresiji.
porabljene količine zraka. Izbrali bomo strožji režim (kar se tiče porabe zraka) tj. 3 min
na 5 m. Na globini 5-ih m je pritisk 1,5 bar. Ker se na varnostni
1. Minutni respiratorni volumen – poraba zraka na minuto dekompresiji priporoča globlje in pospešeno dihanje, da skozi
Koliko zraka potapljač pod vodo podiha, je odvisno od časa pljuča spravimo več zraka in posledično izdihamo več dušika,
potopa, globine potopa in potapljačevega minutnega respira- bomo namesto porabe 20 l/min uporabili 30 l/min. Prostornina
tornega volumna, kot se s tujko imenuje količina zraka, ki ga porabljenega zraka (preračunano na površino): V=1,5×30 l/min
vsako minuto potapljač vdihne in izdihne. Slednje se spreminja × 3 min = 135 l. V jeklenki s prostornino 15 l se zaradi 135 l
od potapljača do potapljača, še bolj pa od morebitnega napora podihanega zraka pritisk zmanjša za 9 bar (135 deljeno s 15 je
pod vodo. Pri izračunih se običajno uporabi podatek 20 litrov 9), kar zaokrožimo na 10 bar.
na minuto. To je povprečna vrednost, ki je med drugim odvisna Varnostna dekompresija je po vsakem potopu enaka, zato si
tudi od mase potapljača in je lahko le 15 l/min pri lahkih pota- enkrat za zmeraj zapomnimo, da moramo med varnostno de-
pljačih pa vse do 25 l/min pri težjih potapljačih. Potapljači za- kompresijo iz jeklenke podihati vsaj 10 bar zraka.
četniki praviloma porabijo več zraka.
Ne le zaradi samega dihanja, ampak »Potapljači začetniki praviloma
tudi zaradi pogostejšega polnjenja in
praznjenja kompenzatorja plovnosti. porabijo več zraka.«
Gornji podatki veljajo za umirjen
potop. Poraba zraka pa naraste v hladni vodi. Najbolj pa na
porabo zraka vpliva podvodni napor, kot je npr. hitro plavanje
ali plavanje v toku, nenehno plavanje gor ali dol zaradi nepravil-
ne uravnoteženosti ali podvodna dela. V teh primerih se poraba
poveča na 30 l/min ali celo 40 l/min, v ekstremnih primerih pa
tudi na 60 l/min. Povprečna poraba zraka se zelo spreminja,
tudi za faktor dva ali več. Zato je prav temu treba nameniti tudi
največ pozornosti, bistveno več, kot npr. natančnemu izračunu
povprečnega tlaka med spustom ali dvigom.

2. Poraba zraka med potopom
Minutna poraba zraka, kot smo jo prestavili v prejšnjem poglav-
ju, velja za dihanje na površini. Pod vodo pa potapljač diha zrak
pri povečanem pritisku. Zrak je zaradi tega bolj gost in vsako
minuto iz jeklenke podiha sorazmerno temu več zraka. Pri iz-
računu porabe zraka med potopom to najlažje upoštevamo
8 tako, da pod vodo podihan zrak preračunamo na prostornino