Page 13 - Potapljač št. 105

da iz padala ne izpusti preveč zraka, da bi potonilo nazaj ko razrahljati »ujetost« bremena na dnu. Potem v padalo ponovno
na dno. spustimo nekaj zraka, malo počakamo in s katerim vzvodom ali
Na trgu so padala različnih velikosti, manjša od 100-ih pihanjem zraka v pesek ob bremenu poskušamo dovolj zmanjšati
litrov in velika do 2.000 litrov ali več. V kolikor je padalo »ujetost« slednjega. Če imamo dovolj veliko padalo, lahko manevre
premalo, bremena ne bo dvignilo. Če je padalo preveliko, ob bremenu izpustimo in z varne razdalje polnimo padalo, zavedati
pa se med dvigovanjem iz večjih globin zrak lahko toliko pa se moramo, da se bo v tem primeru padalo bistveno bolj sun-
kovito katapultiralo. v vsakem primeru pa mora potapljač takoj, ko
»vrv, s katero na površini vlečemo se breme začne premikati, v čim krajšem času odplavati proč od
padalo, mora biti daljša od globine padala in bremena.

vode.« Zaključek
Vaja je bila uspešno izvedena, betonsko sidro je bilo uspešno dvig-
razširi, da padalo na površini skoči iz vode in iz njega njeno, premeščeno na novo lokacijo in varno spuščeno na dno. Ob
spodaj uide zrak ter se potopi nazaj na dno. tem so podvodni reševalci vadili tudi iskanje pogrešane osebe s
Zrak iz padala lahko uide tudi, če ga na površini prehitro podvodnim sonarjem, izvedli pregled jezerskega dna in preverili
vlečemo s čolnom. Breme, ki se potopi na dno, bi lahko zanesljivost nekaterih drugih podvodnih sider.
ogrozilo plovnost čolna. Od tod pravilo, da mora biti vrv, Vaji je sledila obširna analiza, med katero so podvodni reševalci iz-
s katero na površini vlečemo padalo, daljša od globine menjali izkušnje, hkrati pa se tudi pobliže spoznali z njimi. To je zelo
vode. pomembno tudi zato, saj je njihovo delovanje ob reševalnih akcijah
bolj uigrano, učinkovito in varno. Kolegi in prijatelji se v ekstremnih
Posebne okoliščine pri delu s padalom okoliščinah drug na drugega lažje zanesejo.
Soboško jezero je eden zahtevnejših akvatori-
jev, kar se je izkazalo tudi med vajo rokovanja
s podvodnim padalom. Vidljivost je zelo majhna
in na dnu je veliko mulja, ki ga potapljači med
delom dvigujejo in dodatno zmanjšujejo vidlji-
vost. To zahteva toliko večjo izurjenost in dobro
poznavanje zgradbe padala, na katero je breme
treba pritrditi zgolj s tipanjem, saj se ne vidi prak-
tično ničesar. Dodatno se mulj dviguje tudi zaradi
zračnega toka med polnjenjem padala. Na srečo
so podvodni reševalci dobro izurjeni za dela v
odsotnosti vidljivosti.
Mulj pa povzroča še eno veliko nevarnost. Be-
tonsko sidro je bilo skoraj vso potopljeno v mulj.
Zaradi tega je za dvig iz mulja treba imeti veliko
večjo silo, kot je sama sila teže bremena. Padalo
je bilo že z zrakom zelo napolnjeno, a sidra kljub
temu ni dvignilo. V tem primeru je t. i. »katapulti-
ranje« praktično neizbežno, kar se je v omenje-
nem primeru tudi pripetilo. Potapljač, ki je polnil
padalo, je bil v toliko težjem položaju, saj zaradi
slabe vidljivosti ni videl, kdaj se je padalo pričelo
dvigovati in za umik ni imel veliko časa. V takih
okoliščinah je treba padalo polniti s čim bolj
varne razdalje, da dvigajoče se breme ne more
zadeti in poškodovati potapljača. Ker se breme
od dna odlepi hipoma in se takoj proti površini
začne dvigovati z veliko hitrostjo, ga potapljač v
tej fazi ne sme trdno držati, saj ga morda ne bo
uspel dovolj hitro izpustiti in mu lahko poškoduje
roko ali kakor koli drugače trči ob njega.
Podobno je npr. tudi na peščenem morskem dnu,
le da je tam vidljivost praviloma boljša in bre-
mena so manj »ujeta« v pesek. V takih primerih
je najbolj varen postopek izmenično polnjenje
padala in razbremenjevanje bremena. V pada-
lo spustimo nekaj zraka in poskušamo nekoli- 13