Page 27 - Potapljač št. 104

no analizo, manjše steklene za mikrobiološko. »Lahko počakamo dvanajst ur, pa bo voda in lahko sem ga do konca izmeril. Vračanje
Zatem sem se z metrom, naklonomerom in spet čista. Ali pa gremo ven takoj zdaj?« sem iz jame je bilo zoprno, a nadvse smešno.
kompasom lotil merjenja sifona. Meril sem ob poskusil. Mokra oprema je iz blata naredila pošastno
napeti vrvici in si rezultate meritev zapisoval Videti je bilo, da sem ju prepričal, saj sta za- drsalnico. Nemočno smo opletali in zdrsavali
na tablico iz linoleja. Na pol poti me je dohitela čela počasi natikati plavuti. Toda tista šaljiva ob lestvicah in oprema se je spreminjala v
motna voda, ki sem jo skalil ob prihodu v sifon. nagajivost, ki je bila prisotna ves čas, ko smo blatne kepe. A vendar se je izplačalo. Rezul-
Rjavkasta koprena me je počasi, skoraj neopa- stikali po jami, je z njunih obrazov nenadoma tati analize vode so bili navdušujoči. Kemično
zno zagrnila in mi zastrla pogled. Najprej se je nekam izginila. in mikrobiološko je bila primerna za vodno
razblinil rov, za njim bela vrvica in na koncu še »Marko, ti boš šel za mano, za tabo pa Rok. oskrbo. Prisotnost raznih nezaželenih snovi je
moja roka z merilnimi inštrumenti in tablico. Z Plaval bom čisto počasi, da bomo ves čas bila zanemarljiva. Skratka, bila je pitna!
merjenjem je bilo za nekaj časa konec. Zapla- skupaj. Ne izpuščajta vrvice! Če bo kaj na- Meritve jamskega poligona so pokazale, kje
val sem nazaj v notranjost do jezera, da bi na robe, me pocukaj za plavut. Sta razumela?« bi bilo vrtanje za bodoče vodovodno črpali-
zraku počakal zbistritev vode. Okoliščine, ko Nemo sta pokimala. Potopil sem se in toliko šče najprimernejše in na Geološkem zavodu
čista voda nenadoma postane motna, so pri počakal, da sem ju začutil. Potem se je začelo so se lotili dela. Počasi, a vztrajno je geološki
jamskem potapljanju dokaj pogoste. Izkušenim počasno tipanje ob vrvici proti izhodu. Nekje sveder strgal apnenec in prodiral proti pod-
potapljačem to ne predstavlja posebne nevar- na polovici sem opazil, da za mano ni niko- zemnemu izviru. Vaščani so med napetim
nosti, lahko pa je usodno za začetnika. gar. Nekoliko sem počakal, nato pa zaplaval pričakovanjem, ali bo vrtina zadela ob vodo
Medtem ko sem čakal, da se voda zbistri, sem nazaj, vse do jezera. Ni ju bilo. Kako je mo- ali ne, pozabili celo na tradicionalno balina-
se spomnil neke zime pred mnogimi leti, ko goče, da sta me obšla, saj je rov tako ozek? nje. Nagnetli so se okoli vrtalnega stroja in
sem v podobnem sifonu Klevevške jame pri To bi jima lahko uspelo edino pod mano ali na dan so prišle stare zgodbe ter legende o
Šmarjeških toplicah prestal hudo preizkušnjo. zgoraj. Vendar bi morala ob tem izpustiti vrvi- vodi, ki se skriva v hribu, kot bi vsemogočni
Voda iz tiste jame bi bila zanimiva za vodovod, co! Zdaj je tudi mene zaskrbelo. Zakaj nisem duh nenadoma ušel iz zaprašene steklenice.
vendar je bila močno onesnažena z izločki pra- skozi sifon odpeljal vsakega posebej, kot sem Nestrpnega čakanja je bilo naenkrat konec.
šičje farme nad njo. Ob neki priložnosti sem sprva načrtoval? Ponovno sem se potopil in v Sveder je zdrobil zadnjo kamnito oviro in se
v jami preplaval sifon in za njim odkril dotlej minuti preplaval podvodni rov. Tudi na drugi prebil v sifon. Zadetek v polno. S prvo vrtino!
neznan, tristo metrov dolg rov. Na koncu, pri strani ni bilo nikogar. Le kam sta se zatekla? Navdušenje vrtalcev je preseglo veselje va-
novem neprehodnem sifonu, je bil globok Še enkrat sem zaplaval ob vrvici. Z roko sem ščanov, ki so se lahko prvič osvežili s »svojo«
tolmun z izvirom. Prav posrečeno mesto za se iztegoval v vse smeri in dobesedno preti- vodo. A do trenutka, ko je voda pritekla iz
novo črpališče vode. Načrt, ki smo ga izrisali, pal rov. Sredi sifona me je naenkrat udarila v pipe, je minilo še nekaj časa. Treba je bilo
je pokazal, da je konec novega rova že daleč glavo plavut, da mi je zalilo masko. Še nikoli izmeriti kapaciteto podzemnega izvira in
za kmetijo in da do tja njeni hlevi najbrž nimajo nisem bil tako vesel udarca z nogo kot tak- zgraditi še vse druge vzporedne naprave,
več vpliva. A to je bilo treba potrditi še z vzorci rat. Dvignil sem se pod strop, kjer sta v žepu potrebne za vodovod. Tako je vrtina za nekaj
vode. Pri novi akciji sta mi pomagala mlada ujetega zraka bingljala prestrašena prijatelja. časa namesto pipe dobila kovinski čep. Pa ne
jamarja Marko in Rok. Oba sta bila tudi pota- Kar zavriskala sta od veselja, ko sta me po- za dolgo. Vaščani so otvoritev novega vodo-
pljača, a s potapljanjem v jamah prav veliko novno videla. voda proslavili s pravo stoletno veselico. Želja
izkušenj še nista imela. Ravno prav, sem jima »Rok se je z ventilom zataknil za vrvico in me stare ženice se je uresničila. Zdaj bo vsakič,
dejal, sifon v Klevevški jami je kratek in plitev, ustavil,« je poročal Marko. ko bo odprla pipo, iz nje pritekla voda. Ko si je
steni sta tesno skupaj, da se ne moreš izgubiti, »Marko pa me je zgrabil in potegnil gor, pod prvič doma iz pipe napolnila kozarec, so ji po
voda je bistra, ko plavaš noter, za nazaj pa zelo strop,« je dodal Rok. licu spolzele solze sreče.
kalna, pravi šolski primer sifona za začetnike. Ponovili smo lekcijo o vrvici, spremenili vrstni 1987
Tam bosta lahko izpopolnila svoje znanje. Toda red, Rok za mano, Marko zadnji, in se potopili.
pazita, pri vračanju bo voda motna in se ne bo A težav še ni bilo konec! Iz sifona sem tokrat
videlo nič. Popolnoma nič! Kljub temu sta bila pripeljal samo Roka. Kje je zdaj Marko? Vrnil
videti navdušena, a, kot se je pokazalo pozne- sem se nazaj v sifon pod strop, kjer je Marko
je, mojega opozorila nista vzela preveč zares. odpravljal svoje »tehnične« težave. Čez dob-
Po večurnem raziskovanju jame in jemanju rih petnajst minut sva bila z Markom spet pri
vzorcev vode smo se vrnili nazaj pred vhodni Roku. Vendarle smo bili vsi trije spet skupaj.
sifon. Fanta sta bila ob pogledu na blatno je- Ura reševanja in motoviljenja po sifonu je bila
zero, kamor se je bilo treba potopiti, preprosto za nami. 60 minut za dve minuti plavanja! Rok
šokirana. Vse dolge ure, ko smo tacali po pod- je opazil, da je med plavanjem izgubil eno od
zemskem potoku, je voda spirala blato izpod plavuti. Dejal je, da ne bi šel ponjo nazaj v ta
naših stopal in ga odnašala proti odtočnemu prekleti sifon, tudi če bi bila zlata.
sifonu. Usedline so bile tako fine in lahke, da Ko smo se pod zvezdnatim nebom vračali
so kar lebdele v vodi. Tistih nekaj deset metrov, proti avtu, sta oba prisegla, da se v sifon ne
kjer je bila vrvica napeljana pod površino, je bosta nikoli več potopila. Izučilo je tudi mene.
postalo nenadoma skoraj nerešljiv problem. Odtlej sem v sifone odhajal sam.
»Kaj je zdaj?« sem vprašal, ko sem videl, da Po desetih minutah čakanja je motna voda
se obotavljata. odtekla. Sifon je postal spet prozorno zelen 27