Page 22 - Potapljač št. 104

Besedilo: Matjaž Repnik • Foto: Matjaž Repnik
IZ DNEVNIKA POTAPLJAŠKEGA

INŠTRUKTORJA - 2. DEL

Prva dekompresijska bolezen
Z Muhammadom sva se tisti dan odpravila pozno popoldne Matjaž Repnik je rekreativni
na najin tretji potop. Vse je potekalo znotraj varnostne kri- in tehniči PADI inštruktor
vulje potapljanja. Ko ni bilo strank, smo se lahko brezplačno potapljanja.
potapljali in spoznavali lokacije, na katere smo vodili goste matjaz@repnik.eu
in tečajnike.
Med potopom na umetnem grebenu sem zagledal barakudo pa so mi za 10 € posodili jeklenko.
in ji sledil na globini okrog 25 m, do dekompresije je bilo še K sreči je bil lastnik centra potapljaški mojster in je razumel
nekaj minut. Rečem si, da se bo počasi treba vrniti na površi- situacijo. V desetih minutah je pred centrom stal čoln in po-
no, ko izza vogla priplava riba Giant Triggerfish (Balistoides hiteli smo v dve uri oddaljeni Tawau. Med potjo je kisika v
viridescens). Riba me je začela napadati. Dan pred tem sem jeklenki zmanjkalo, k sreči pa me je na obali že čakal zdravnik
jo videl, kako grize kamenje pod koralami in ga melje kot in odpeljali so me v bolnišnico. Zjutraj sem ostal brez zajtrka,
mlin moko. Odločil sem se, da pobegnem. Pobeg namesto v saj bi mi ga morali prinesti svojci, ki pa jih seveda nisem imel.
vodoravni smeri je bil zaradi male obtežitve in malo zraka v Popoldne me je pregledal zdravnik, potapljač, in ugotovil,
aluminijevki usodno navpičen. K temu so pomagale še plavuti, da sem dobro in me odpustil ter rekel, naj se nekaj dni ne
saj sem želel ribo odbiti proč od sebe. Kasneje sem izvedel, potapljam.
da bi moral iti navzdol, pod njen zorni kot. Ribe imajo v tistem
času mladiče in očitno sem prišel preblizu skritega gnezda. Potapljaški Back Pack center
Na računalniku se je sprožil alarm in ponovno sem se vrnil Delal sem v malem potapljaškem centru. Poleg potapljanja in
globje, zraka pa je začelo primanjkovati. Zaključka potopa tečajev smo nudili tudi snorklanje. Prenočišča so bila različica
se ne spominjam povsem. Muhammadu sem takoj omenil, hostlov, na srečo pa sem imel svojo sobo, z ventilatorjem in
da je možnost za dekompresijsko bolezen, on pa sploh ni USB-ključkom za internet. Lastnikova žena je s petimi po-
vedel, kaj to pomeni. Takrat se mi je posvetilo, da v resnic močnicami skrbela za čistočo in okusne obroke. Menili so,
nima potapljaške kategorije, kot se je predstavljal. V centru da dobra hrana zadrži turiste na otoku. Veliko ljudi se namreč
sem vzel jeklenko kisika, ki pa je bila prazna. Čez dobro uro ni potapljalo.
sem zaznal prve simptome. Poskušal sem ohraniti mirno kri Pri hrani sem kot inštruktor imel privilegije: posebne večerje
in sem poklical številko DAN-organizacije. Trajalo je deset in pečen krompirček. Načeloma pa so pripravljali riž na njihov
minut, da so preverili kdo sem in če sem pravi. Meni pa je način, kar je pomenilo, da je bil okusno zmešan z zelenjavo.
bilo vse bolj vroče in kapljalo mi je od strahu. Ogromno vpra- Uporaba kitajskih paličic, vsak večer za zabavo. Ne glede na
šanj, tudi podatki zadnjih potopov, nakar mi rečejo, da bodo to, da smo bili v turističnem letovišču sem doživel nepozabnih
skušali dobiti zdravnika, ki govori slovensko. Govoril je samo nekaj mesecev. Obiskovalci in mi osebje smo bili kot družina!
angleško in še to z italijanskim naglasom. Dejal mi je: »Pojdi
v bolnišnico in povej, da je po simptomih to dekompresijska Zakaj se odločiti za delo inštruktorja?
bolezen.« DAN-operater je preveril lokalni čas in mi dejal, da Včasih mogoče ni pravega odgovora ali pač združiti poceni
naj pokličem naslednje jutro po našem času. Sam pri sebi potovanje z delom. Delo ni dolgočasno in je precej živahno,
sem se vprašal, ali je to to. obenem pa spoznavaš ljudi iz celega sveta, izboljšuješ svoje
Tečem v sosednji potapljaški center in na kratko opišem kaj znanje angleščine in se učiš še katerega jezika – za začetek
se je zgodilo. Inštruktorji so bili zelo neprijazni, kljub temu kar malezijskega. Moje vodilo je bilo, da zakaj bi plačeval za
potapljanje, če sem lahko za potapljanje plačan.
Obstaja več možnosti, kako najdi delo. Sam sem poizkusil s
pošiljanjem svojega CV-ja po celem svetu na naslove pota-
pljaških centrov, ki sem jih našel na spletni strani PADI. Še
boljša možnost je spakirati kovčke in na izbrani destinaciji
spraševati od vrat do vrat. Obstajajo pa destinacije, kjer je to
dokaj težko izpeljati, saj je že dostop do npr. Maldivov precej
zasoljen, kaj šele namestitev.
Da te izberejo, pripomorejo tudi jeziki, ki jih govoriš in osta-
la znanja, ki jih imaš. Prvo službo sem našel v Maleziji, kar
mi je predstavljalo dobro izhodišče. Začetek je bil težaven.
Prvi potapljaški tečaj za reševalca za Francoza, ki je imel res
22 francosko-angleščino.