Page 25 - Demo

gladini, ona pa me je zvi%u0161ka %u0161e naprej radovedno opazovala in se med plavanjem celo poigravala z izdihanimi zra%u010dnimi mehurji. Jata barakudBarakude so znane po svoji previdnosti in tudi eksplozivnosti: to so ribe z najhitrej%u0161im pospe%u0161kom. Ve%u010dje barakude %u017eivijo posamezno, manj%u0161e pa v ve%u010djih ali manj%u0161ih jatah. Pred prvim sre%u010danjem z njimi sem bil kar malo zadr%u017ean, saj sem o njih sli%u0161al %u017ee marsikaj, predvsem v razli%u010dnih medijih, ki tako zelo krojijo podobo tega sveta. In mnogokrat popa%u010deno. Med enim izmed potopov na Malpelu sredi Paciffika sem v modrini opazil jato manj%u0161ih barakud. Previdno sem se jim pribli%u017eal na oddaljenost nekaj metrov. Potem smo strmeli drug v drugega. Jata je bila kar precej velika, vendar sem barakude z izdihom zra%u010dnih mehurjev vsaki%u010d nekoliko prepla%u0161il. Zadr%u017eal sem vdih in se jim znova pribli%u017eal ter nekajkrat pritisnil za spro%u017eilec fotoaparata. Kit ubijalecZ vodnikom potaplja%u010dem sva sko%u010dila s pomola in zaplavala v plitvino ter se na globini deset metrov ustavila na morskem dnu. Nenadoma se je nad menoj pojavila temna senca. Sprva nejasna podoba je v naslednjih trenutkih dobivala zelo jasne poteze. Bila je %u010drna orka. Kit, ki sodi v vrsto %u00bbla%u017enih kitov ubijalcev%u00ab. Ta skoraj %u0161tiri metre velik sesalec se mi je povsem pribli%u017eal in za trenutek so se najine o%u010di sre%u010dale. Fotoaparat sem dr%u017eal v roki in opazoval velikana, na fotograffiranje pa sem povsem pozabil. Prvi vtis je bil impresiven. %u0160ele ko je bil kit spet viden le v obrisih, sem se zavedel preteklega trenutka. Pripravil sem fotoaparat, pri%u017egal bliskovke in %u010dakal na novo sre%u010danje. Kit se je kmalu vrnil. Tokrat se je pribli%u017eal vodniku potaplja%u010du, ki je imel zanj %u017ee pripravljeno majhno nagrado, malo ve%u010djo ribo. Potaplja%u010d je z ne%u017enim bo%u017eanjem ljubkoval kita. Iz ust je celo vzel regulator zraka in %u010disto zares poljubil kita. Zdelo se mi je, kot da se je kit nasmejal, saj je zdaj prvi%u010d odprl svojo veliko %u010deljust in pokazal impresivno zobovje. Ne%u017enostim med %u00bbzaljubljencema%u00ab kar ni bilo konca, za name%u010dek pa se je pridru%u017eil %u0161e nekoliko ljubosumni delffin. Pred mano so se vrteli prizori, o katerih marsikdo le sanja. Meni pa so se te sanje dogajale v %u017eivo. Potaplja%u010d vodnik mi je tedaj s kretnjo namignil, da tudi sam lahko pobo%u017eam kita in delffina, %u010de to seveda %u017eelim. Le kdo ne bi stegnil desnice in se prepustil bo%u017eanskemu ob%u010dutku, ko roka zdrsi po nenavadno gladki in kot guma mehki kitovi ko%u017ei. Morski leviPopulacija morskih levov ni nikjer tako %u0161tevilna kot na Galapagosu. Eno najlep%u0161ih do%u017eivetij pod morsko gladino je bil zagotovo potop z morskimi levi. Takoj ko sem s %u010dolna sko%u010dil v plitvino, se je okoli mene zbral cel trop mladih morskih levov. Bili so igrivi kot najbolj razposajeni otroci v vrtcu. Neprestano so plavali okoli mene in me pozorno opazovali. Dodatno zanimanje je verjetno vzbudil odsev njihovih lastnih podob v ohi%u0161ju podvodnega aparata. Z veliko radovednostjo so se lahkotno smukali okoli mene. Tako rad bi jih pobo%u017eal, a zaradi previdnosti nisem stegoval rok. Povsem nedol%u017eno bi lahko moj prst zamenjali s kak%u0161no ribo in roke mi nikoli ne bi uspelo dovolj hitro umakniti. REPORTA%u017dA25