Page 21 - Potapljač št. 134

BIOLOGIJA
Tujerodni polž zaškrgar vrste Dermatobranchus
rubidus, fotogra ran v Fiesi oktobra 2023
Spinoaglaja wildpreti je bila
najdena konec leta 2022 na
dveh lokalitetah v slovenskem
delu Jadranskega morja
preminuli veliki navdušenki in podvodni fotogra nji
Barbari Camassa iz Trsta. Zadnja odmevna najdba
iz naših krajev prav tako izvira iz Fiese. Konec
lanskega leta je Tea Knapič na potopu pri Fiesi našla
tujerodnega polža vrste Dermatobranchus rubidus.
O tem je s sodelavci pripravila znanstveni prispevek
v strokovni literaturi, ki bo vsak čas ugledal luč
sveta. Gre za drugi podatek o pojavljanju tega
tigrastega oranžnega polža v Jadranu in tretji
v Sredozemskem morju. Vrsta sicer izvira iz
južnega Indopaci ka. Kaže, da je bil nočni
potop ključni, da je Tea uspela skrivnostnega
polža ugledati in fotogra rati, preden se je
zakopal v sedimentno podlago. Pred tem je
polža te vrste našel v podobnem življenjskem
okolju hrvaški strokovnjak za mehkužce Rino
Stanić na otoku Braču.
Kartiranje zaškrgarjev
Podvodna vzorčenja z uporabo avtonomne
potapljaške opreme so največ prispevala k
poznavanju favne polžev zaškrgarjev, številne
vrste pa so bile ugotovljene tudi z uporabo
vzorčenja speci čnih rastlinskih združb in
favne obrasti. V pristaniščih, na marikulturnih
objektih in v obrežnih mokriščih so bile
najdene številne vrste tujerodnih zaškrgarjev.
V okviru projekta kartiranja favne polžev
zaškrgarjev v slovenskem morju smo na
Morski Biološki Postaji NIB doslej zbrali več
kot 2500 evidentiranih zapisov o pojavljanju
vrst. Za potrebe učinkovitega kartiranja smo
celotno slovensko morje razdelili v kvadrante
s stranicami z dolžino 2 kilometrov. Prav v
vseh obalnih kvadrantih so bile popisane
vrste polžev zaškrgarjev, nekateri od obale
oddaljeni kvadranti pa so še vedno brez
zapisov o najdbah. Najbolj raziskani kvadrant
je tisti, ki pokriva obalo med Piranom in
Portorožem, kjer je bilo na 217 vzorčenjih
popisanih 96 vrst, kar predstavlja dobrih
60% v Sloveniji ugotovljenih vrst. To okolje
je zelo bogato z raznolikimi življenjskimi
okolji, manjši vpliv k temu pa ima gotovo
dejstvo, da smo doslej največ raziskovali prav
območje pred Morsko biološko postajo, ki
je znotraj tega kvadranta. Po številu vrst mu
sledi severna piranska obala z delom piranske
punte in Fieso, kjer je bilo na 138 vzorčenjih
21