Page 26 - Potapljač št. 133
P. 26

ZGODOVINA


                 Besedilo: Danijel Germek • Foto: arhiv
                LADJA MILKA DOBROTA



                IN NJEN ZAKLAD




                 Ladja Milka Dobrota je ena naj-
                 bolj neznanih razbitin v Trža-
                 škem zalivu.

                 Arheološke raziskave je še niso do-
                 segle, a obeta se nam lahko prava ča-
                 sovna zakladnica, saj je večino ladje
                 zakopane v peščenem dnu. In če po-
                 mislimo, kakšno bogastvo ostalin je
                 na italijanski strani zaliva prineslo
                 odkritje ladje Mercurio, so obeti iz-
                 redni tudi pri nas.
                 Čeprav pozabljena, predstavlja ladja
                 največji leseni brodolom v Tržaškem
                 zalivu. Edini podatek o neljubem do-
                 godku je zapisan v Pomorskem leto-
                 pisu iz leta 1870. V tržaškem arhivu   za premagovanje vseh vremenskih   čina pridelka je bila požeta ter prepe-
                 so se ohranili le podatki o njenem   nevšečnosti.                   ljana. V zimskih mesecih ni bilo žetve
                 uvozu in registraciji v avstrijskem po-  A te sreče Milka Dobrota ni imela.   in kmetijskih proizvodov za trgovanje
                 morskem registru. Nekaj vrstic o njeni   Pravkar je izplula iz tržaškega prista-  je posledično bilo manj.
                 zadnji plovbi je zabeleženih v pomor-  nišča s posadko, ki je bila spočita in ki   Pomorščaki pogosto niso upoštevali
                 skih novicah v dnevniku L'Osservatore   je dobro poznala in obvladala celotno   zaprtega morja in so pluli naprej. Raz-
                 Triestino.                        Jadransko morje. Ladja je bila dokaj   logi za to so enostavni, namreč vozni-
                 V kanadskem registru je njeno prvo   nova, zmogljiva in primerna za preč-  ne in dobički so bili večji. Ladjam so
                 ime: L.C. OWEN. Gre za leseno tri-  kanje oceanov. Zaplula je v noč, ki jo   ponudili »zimski« tovor nepokvarlji-
                 jambornico zgrajeno leta 1864 in re-  je za vedno zavila v valove. Savudrije   vih kmetijskih pridelkov, kot so: vino,
                 gistrirano v Charlottetownu na Otoku   ni dosegla.                  suho sadje, žito in drugo blago.
                 princa Edvarda v Kanadi. Kot pred-  Na zadnjo plovbo je bila napotena 29.   Čeprav nimamo nobenih dokazov,
                 stavnica zlate dobe jader, je bila graje-  novembra za Queenstown (Irska) s to-  bi lahko bilo mogoče, da je večina od
                 na za prekooceansko plovbo. Po po-  vorom koruze. To pomeni, da je bila   vseh lesenih razbitin, ki so bile odkrite
                 datkih ladjedelnice Cardigan River je   ladja v odličnem stanju in da se je po
                 bila njena velikost: BRT 480, NRT 431   vrnitvi v domače pristanišče, poveljnik
                 in nosilnost 583 ton. Njene dimenzije   Radimiri odločil, da premosti zimske
                 pa: 43,94 x 7,51 x 3,85 m. Prodana je   počitnice in odpluje z ostalimi deseti-
                 bila v Anglijo in izbrisana iz kanadske-  mi člani posadke na dodatno plovbo,
                 ga registra dne 30. julija 1868.  v lovu na izjemni dobiček.
                 Ob prihodu v Trst je imela dva ladijska   Že od antike je znani rek, ki pravi:
                 topa in posadko dvanajst ljudi. Potem   »Mare Clausum Aut Mare Apertum«
                 se je njen razred spremenil v ladjo brez   oziroma zaprto in odprto morje. Ne-
                 orožja in s 14 možmi na krovu. Regi-  koč so koledarsko leto delili na: var-
                 strirana je bila v Trstu, dne 3. januarja   no, tvegano in odsvetovano obdobje
                 1869, kot Milka Dobrota, jadrnica   za plovbo. Po našem koledarju je bilo
                 črnogorskega ladjarja Radonicich in   morje odprto od 27. maja do 14. sep-
                 Tripcovich s pristaniščem v Dobroti.  tembra. Pomlad in jesen sta veljala za
                 Dejstvo je, da dokler bodo ladje, bodo   tvegano obdobje. Od 10. novembra do
                 tudi nesreče in brodolomi. V dana-  10. marca je pa veljalo zaprto morje.
                 šnjih dneh smo na to dejstvo že poza-  Začetek plovne sezone je nekoč ustre-
                 bili, saj je tehnološki razvoj že dosegel   zala trenutku, ko se je začelo delo na
                 zavidljive rezultate in pomorščakom   kopnem. V poletnih mesecih je bila
          26     zagotovil resnično učinkovite ladje   aktivnost na kopnem največja in ve-
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31