Page 4 - Potapljač št. 123

Besedilo: Domagoj Ribarič
POTAPLJAŠKE NOVICE

PRESADITEV KORAL NA MALDIVIH
Na otoku Maamigili na Maldivih bodo letališče razširili s pomočjo umetnega otoka. Med
delom bo površina 30 hektarjev koralnega grebena nasipana s peskom. Poljska varuhinja
koral Maria Sotek se je zaradi nujnosti odločila vzeti stvari v svoje roke. Tako je prišla
na idejo, da bi korale izrezala iz zakopanega grebena in jih presadila na drugo lokacijo.
Preko fundacije »Coral Mission« poskušajo zbrati zadostna sredstva in privabiti prosto-
voljce, ki bi pri presaditvi koral pomagali. Izračunali so, da reševanje ene korale stane
okoli 14 dolarjev. Ker so gradbena dela že v polnem teku, gre v bistvu za tekmovanje s
časom. Del koral je že pokrit s peskom, nekaj jih je tudi že odmrlo zaradi »prahu« ki se
nalaga na njih. Trenutno so zbrali sredstva za presaditev preko 1000 koral in preselitev
živali, ki se sicer ne premikajo dovolj hitro, da bi lahko ubežale in bi
posledično s koralami umrle. Fundacija še vedno zbira sredstva in
scan me! k sodelovanju vabi prostovoljce iz vsega sveta, ki bi želeli aktivno
pomagati.

Vir: https://coralmission.org/

NAJDENA RAZBITINA »PRINCIPE UMBERTO«

Pred približno mesecem dni je italijansko-švicarski inženir Guido Gay ob rtu Linguetta, na globini 930
metrov v albanskih vodah Otrantskega kanala, s pomočjo sonarja lociral veliko razbitino. Nekaj dni
nazaj so s pomočjo podvodnega robota uspeli razbitino nedvoumno identificirati kot ladjo z imenom
Principe Umberto imenovano tudi »italijanski Titanik«. Ladja je bila dolga 145,1 m in široka 16,3 m. Po-
ganjala sta jo dva štirikratna ekspanzijska parna stroja, ki sta jo poganjala do hitrosti 16 vozlov (30 km/h).
Ladjo je 8. junija leta 1916 torperdirala avstro-ogrska podmornica U5 major, ko je ta šele krenila na
pot iz Albanije v Italijo. Na krovu je bil celotna italijanska brigada Marche, ki naj bi se pridružila ostalim
četam v Asagiu proti avstro-ogrski ofenzivi. Načeloma se ladje, ki so transportirale
čete po častniški etiki naj ne bi napadalo, vendar kapitan podmornice ni vedel, kdo je na krovu in je tako ukazal za ladjo
scan me! ranjenih. Potopitev te ladje velja še danes za največjo italijansko pomorsko tragedijo vseh časov.
usodno izstrelitev dveh torpedov. Tragedija je bila brez primere: 1926 žrtev in le 895 preživelih, večina izmed njih je bilo

Vir: https://www.unionesarda.it

IDENTIFICIRANA LETA 2007 NAJDENA RAZBITINA »GLOUCESTER«

Potapljači, zasebna skupina, ki jo vodita brata Julian in Lincoln Barnwell, so po štiriletnem iskanju na dnu morja pri mestu Great Yarmouth
v Norfolku, že leta 2007 odkrili (sedaj znano) legendarno razbitino ladje iz 17. stoletja. Odkritje razbitine, ki leži v mednarodnih vodah, je bilo
sprva skrivnost, da bi jo zaščitili. Trajalo je tudi kar nekaj let, da so sicer dobro ohranjene ostanke lahko nedvoumno identificirali kot razbitino
Gloucesterja. Junija letos so iz Univerze Vzhodne Anglije (UEA) v Norwichu končno poslali uradno potrdilo o identiteti razbitine. Gloucester je
bila kraljeva vojaška ladja, ki je potonila 6. maja leta 1682. Neurje je ladjo potisnilo na peščeni breg pred Norfolkom, kjer je kasneje tudi potonila.
V času katastrofe se je med člani posadke, drugimi visokimi uradniki in kraljevimi spremljevalci na krovu nahajal tudi vojvoda York, ki je kasneje
postal Kralj Jakob II. Bil je eden izmed približno 150-tih članov posadke in spremljevalcev, ki se mu je v zadnjem trenutku uspelo rešiti. Skupaj
z barko naj bi potonilo približno 200 ljudi. V klasifikacijskem sistemu Kraljeve mornarice je bila ladja tretjega razreda linijska ladja, ki je imela
od 64 do 80 topov in do 280 oseb v stalni posadki. Običajno je bila zgrajena z dvema krovoma. Potapljači so med ostanki
razbitine našli veliko neprecenljivih artefaktov. Med drugim ladijski zvon, oblačila, obutev, navigacijsko opremo, osebne
scan me! Georgea Washingtona, prvega predsednika ZDA. Razbitina ladje je razcepljena pri kobilici, ostanki trupa so se pogreznili
predmete in neodprte vinske steklenice. Na eni od steklenic vina je stekleni pečat z grbom družine Legge – prednikov

v pesek, koliko je še nedotaknjenega ni znano. Ni načrtov za reševanje katerega koli dela ladje.

Vir: https://www.theguardian.com
4