Page 5 - Potapljač št. 119

POTAPLJAŠKE NOVICE

DRŽAVLJANSKA POBUDA EU »STOP FINNING – STOP THE TRADE«

Od leta 2013 uredba o »naravno pritrjenih plavutih« v EU ureja, da je morske pse v vodah
EU in na ladjah EU dovoljeno loviti in prevažati le s plavutmi, pritrjenimi na njihova telesa.
Odrezovanje plavuti morskega psa, tako imenovano »finning«, neposredno na morju je pre-
povedano. Šele ko morski psi prispejo v pristanišče v enem kosu in so iztovorjeni, se lahko
plavuti morskega psa odstranijo in prodajo ločeno od preostalega telesa. Trgovina s plavutmi
morskega psa je v EU še vedno dovoljena. To se mora spremeniti.
S Španijo, Portugalsko in Francijo ima EU največjo komercialno floto za ribolov morskih psov na
svetu. Od približno 112.000 ton uradno iztovorjenih morskih psov letno se 3.500 ton odrezanih
plavuti izvozi v jugovzhodno Azijo. Dobiček je ogromen, zaščita vrst pa pade na stranski tir.
Sharkproject je zato skupaj s številnimi partnerji ustanovil državljansko pobudo EU »Stop
Finning – Stop the Trade«. Zavzemajo se za prepoved uvoza, izvoza in tranzita plavuti morskih psov po vsej EU. Krut in ekološko
neupravičen posel s plavutmi se ne bo več splačal le, če se ustavi trgovanje v EU in se posledično zelo podraži transport.
Podpisi se bodo zbirali do 31. januarja 2022, trenutno manjka še okoli 650.000 podpisov državljanov EU.

https://www.stop-finning-eu.org/

ŠPANCI USPEŠNO VZGOJILI MORSKO VETRNICO

Sredozemska obala je dom lokalne vrste morske vetrnice, imenovane rjava lasulja (Anemonia
sulcata), ki igra pomembno vlogo v obalnem ekosistemu. Kot kažejo zadnje raziskave, ima tudi
obetavne farmacevtske lastnosti, kuharji pa so že zdavnaj odkrili njene gastronomske vrednosti.
Rjavo lasuljo, v Španiji sicer znano kot »ortiguillas de mar«, lahko najdete na jedilnikih številnih
andaluzijskih restavracij. Veliko povpraševanje pa je privedlo do prekomernega lova nanjo in če
se bo tako nadaljevalo, bi lahko že hitro pristala na seznamu ogroženih vrst.
Ana Esther Ortiz je vodja tovarne aquakulture v podjetju iMare Natural, ki ga je ustanovila Univerza
v Granadi. Ogromne rezervoarje v iMare Natural so nekoč uporabljali za proizvodnjo rib, danes
pa so del pionirskega eksperimenta, saj so našli način za učinkovito in trajnostno gojenje rjave
lasulje. Mnogo restavracij jih sedaj že kupuje pri njih. Večino mladih lasulj vračajo v morje, kjer se
uspešno ponovno naseljujejo in s tem pripomorejo k ohranitvi vrste v naravnem okolju.

http://www.imarenatural.com

MORSKA RESTAVRACIJA APONIENTE

Na jugu Španije, v mestecu El Puerti de Santa Maria, vodi chef Ángel Leónu svojo morsko restavracijo s tremi Michelino-
vimi zvezdicami. Restavracija z imenom Aponiente se nahaja v 200 let starem nekdanjem mlinu, ki je bil v svojih časih
največji v tem delu Evrope. Vendar to ni samo »še ena restavracija z morsko hrano«: ekipe ne sestavljajo zgolj kuharji
in natakarji, pač pa tudi morski biologi in znanstveniki. Leta 2009 jim je po večletnih poizkusih uspelo pridelati dve vrsti
planktona, ki sta primerni za uživanje. V EU se je ta plankton vpisal na seznam kot edina “nova” hrana v zadnjih stotih
letih in tako je planktonova juha postala tudi stalnica na chefovem meniju.
Med svoje največje dosežke šteje tudi vzgojo morskega žita (Zostera marina) v nadzorovanem okolju, kar bi lahko
bistveno prispevalo k prehrani človeštva. To je v bistvu ena izmed štirih znanih vrst morskih semenk v Evropi. Okus naj
bi bil nekje med rižem in kvinojo in ponuja ogromno možnosti za uporabo. V njegovi restavraciji ga je mogoče poskusiti
v različnih oblikah.
Chef León svojega menija noče graditi (zgolj) na znanih ribah, jastogih in školjkah, ampak ga zanima predvsem uporaba
nenavadnih morskih sestavin, kot so morske vetrnice, invazivne rakovice, školjke, ki jih drugi niti pogledajo ne, in po-
dobno. Sanja, da bi lahko nekoč v Aponienteju stregel 100-odstotni morski meni popolnoma brez ribe.
https://www.aponiente.com/
5