Page 27 - Potapljač št. 119

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Martina Bonaca Orlando, dr. Lovrenc Lipej
POMAGATI KORALAM

Slovensko morje je le večja luža na vrhu

Jadranskega morja, kljub temu pa v sebi Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
skriva veliko zanimivih stvari, kar potapljači Morski Biološki Postaji v Piranu
gotovo vedo bolje kot drugi.” lovrenc.lipej@mbss.org

Med temi najdemo podvodne grebene ali biogene formacije,
med katerimi sta tudi dve večji, ena pred rtom Ronek in druga
pred Debelim rtičem. Za podvodni greben pred rtom Ronek je
značilna najvišja gostota kolonij sredozemske kamene korale
(Cladocora caespitosa), ki ponekod na grebenu znaša tudi več
kot 800 osebkov na 100 m2, zato mu lahko upravičeno rečemo
tudi koralni greben. Posebno življenjsko okolje, ki ga nudi dru-
gotno (sekundarno) trdno dno iz odlomljenih koralitov sredozem-
ske kamene korale, privablja razne vrste morskih organizmov, ki
tu najdejo zavetišče. Poleg tega se na grebenu v živih kolonijah
kamene korale pojavljajo vrste nevretenčarjev iz zelo različnih
biocenoz, ki so na tako življenjsko okolje vezane zaradi trdnega
dna in pravšnje globine. Zaradi živih kolonij kamene korale, ki javljajo tudi pogini kolonij; le-ti so lahko izjemoma tudi množični.
v sebi skrivajo veliko bivalnih niš za množico pridnenih nevre- Da bi pripravili primerne mehanizme, s katerimi bi se odzvali na
tenčarjev, in trdnega dna iz odlomljenih koralitov, ki deluje kot primere hujšega in obsežnega pomora kamene korale v našem
nekakšna oaza sredi muljaste puščave, je koralni greben pred delu Jadrana, smo v laboratoriju za morsko biodiverziteto na
Ronkom dragocen biser slovenske podvodne biodiverzitete. Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Pi-
Kamena korala, gradnik omenjenih formacij, je danes žal zelo ranu zasnovali nekaj poskusnih eksperimentov, ki jih izvajamo
ogrožena povsod v sredozemskem bazenu. Poleg neposredne v laboratorijih. Na eksperimentalne stožce smo prilepili mlade
škode, ki je posledica sidranja in v manjši meri ribolova, jo ogro- okrogle kolonije kamene korale, ki jim strokovnjaki za korale
žajo tudi podnebne spremembe. Zaradi visokih temperatur kora- pravijo »rolling stones« oz. »kotaleči se kamni«. Od začetka letoš-
le bledijo, če pa taka obdobja vztrajajo globoko v jesen, se po- njega leta spremljamo rast kolonij v odvisnosti od svetlobe in ko-
ličine hrane v primerjavi z naravnimi pogoji. Začetne raziskave so
namreč pokazale, da je hitrost rasti koralitov v slovenskem morju
med najvišjimi v Jadranu. Rastne hitrosti kolonij korale merimo s
tremi različnimi metodami: radiografsko metodo, barvanjem z ali-
zarinskim barvilom in tridimenzionalnim skeniranjem. Na podlagi
vseh treh metod je možno po daljšem časovnem obdobju (šest
mesecev) ugotoviti hitrost rasti posameznega osebka korale.
Sočasno smo postavili nekajkrat večje eksperimentalne stožce
na sedmih lokalitetah s prevladujočo kameno koralo (angl. coral
bed) in na podvodnem grebenu (angl. coral bank). V naravnem
okolju kontinuirano merimo temperaturo na mestu samem s po-
sebnimi temperaturnimi senzorji (data logger).
Nadejamo se, da bomo s pilotnimi poskusi dobili obetavne re-
zultate tako v laboratoriju kot tudi na vseh poskusnih lokalitetah.
Pridobljeni rezultati nam bodo omogočili razumevanje razsežno-
sti problema bledenja koral v našem delu Jadrana, poleg tega
pa bomo na ta način pridobili dragocene izkušnje, kako gojiti
kolonije koral in jih uspešno presajati v naravno okolje v primeru
hudih opustošenj v naravi. Po desetih mesecih od začetka po-
skusa se je nabralo veliko podatkov, pa tudi možnih idej, kako
reševati probleme s koralami. Pilotne poskuse v laboratoriju in
naravi smo pokazali tudi profesorju Petru Kružiću in njegovi ekipi,
ki se s podobno problematiko že poldrugo desetletje ukvarja
v hrvaškem delu Jadrana. Hrvaški kolegi so si z zanimanjem
ogledali naše eksperimente in potrdili pravilnost naše usmeritve. 27