Page 26 - Potapljač št. 119

Besedilo: Kristijan Šumberac • Foto: Tadej Špeh
MEMORIAL ERIK RADIN 2021

NOVIGRAD

V soboto, 8. septembra 2021, je športno

društvo Erik Radin iz Novigrada organiziralo
tekmovanje v podvodnem ribolovu.”

Po več kot enoletnem premoru smo se ponovno vrnili v tekmo-
valne vode, seveda z upoštevanjem pogojev PCT. To tekmovanje
se načeloma odvija v mesecu maju, saj gre za memorial tragično
preminulemu podvodnemu lovcu Eriku Radinu, po katerem je
dobil ime klub organizatorja. Med člani kluba je vsekakor pot-
rebno omeniti starše pokojnega, mamo Marielo in očeta Ecia, ki
se vsako leto nekaj dni pred tekmo popolnoma posvetita organi- na. Ugotovila sva, da je bila vidljivost v samem kraju dobra (več
zaciji sedaj lepo uveljavljene tekme, speljane do potankosti tako kot 5 metrov), na globini približno 15 metrov pa nekoliko slabša;
v sončnem kakor deževnem vremenu. To je peturna tekma, na videlo se je le slaba 2 metra. Pri potapljanju vse globlje in globlje
kateri te na štartu pričakajo malica in pijača, na koncu tekme pa je bilo megleno in brez ugodne vidljivosti za lov.
pečeno meso, sardele na žaru, testenine in še in še. Glede na dano situacijo sva se odločila, da bova lovila do globine
Po druženju in razglasitvi poleg odlične pogostitve vsakega 15 metrov, kjer sva tudi našla največ rib. Poleg ugorjev sva našla
tekmovalca čaka še žrebanje z bogatimi nagradami: od ročno še nekaj mest s kavali, zaradi termina pa sva računala tudi na
izdelanih pušk pa vse do umetniško izdelanih rib iz naplavljenega kakšno »letečo« ribo iz kraja.
lesa - delo našega člana Simona. Navsezadnje je to tekma, kjer Po štartu sva najprej odšla do pozicij, kjer sva na pregledu našla
občutiš, kako te sprejmejo za svojega. Za vse to sta zaslužna kavale, a jih tokrat na žalost ni bilo. Nalovila sva nekaj ugorjev in
starša in ostali člani kluba, ki jih je na žalost združil tragičen odšla lovit v kraj. No, lovit … Tadej je lovil, jaz pa sem imel strel-
dogodek. sko daleč najslabši dan, ki si ga sploh lahko kdo zamisli. Najprej
Pred samo tekmo sva s Tadejem teren pregledovala le dva po- sem se po skoku iz čolna v morje zapletel v bojo, ravno takrat
poldneva, saj sva bila zaradi službenih obveznosti zjutraj zasede- pa je pod mano divjala ogromna jata velikih salp, do katerih pa
se zaradi zapleta nisem uspel potopiti. No, priložnost se mi je
ponovno ponudila in tokrat je šlo brez nepotrebnih zapletov. Jata
ogromnih salp je bila vse okoli mene. Trikrat sem streljal in vse
zgrešil. Kaj??? Dejansko v celem letu ne zgrešim toliko strelov.
Tadej je v tem času ulovil dve veliki salpi in lepega ciplja.
Na drugi poziciji sem se ponovno znašel sredi ogromne jate rib,
tokrat cipljev. Levo in desno ni bilo videti konca ribam, prav tako
ne v višino več kot 3 metre. V bistvu bi moral zadeti ribo iz jate z
zaprtimi očmi. No, jaz sem si vzel čas, meril in zgrešil. Aaaaaaaa
… nisem mogel verjeti … preveril sem, ali vse na puški deluje, ali
je kaj zvito, ter odšel na barko in se iz obupa smejal sam sebi.
Kmalu za tem je bilo tekme konec.
Z ugorji in Tadejevimi ribami smo zasedli odlično 6. mesto od
skupno 20 ekip. Seveda bi lahko ekipi prispeval precej več, a
žal ni šlo. To grenčico sem malo lažje prenesel po tehtanju, saj
smo ugotovili, da je bila ena od rib, ki sem jih ulovil, v bistvu
največja in najtežja. Zanjo sem na podelitvi prejel pokal. Prejela
naj bi ga ekipa, a sem si ga jaz trajno prilastil, Tadej ni imel nič
proti … (smeh).
Po dolgem času je bilo res lepo ponovno tekmovati in videti vse
znane obraze. Ta šport združuje tako apneiste kakor ribolovce
z ljubeznijo do morja. Ne glede na to pa nas to isto morje vsake
toliko časa opozori na svojo moč in vse nevarnosti, v katere se
zavestno podajamo.
26