Page 9 - Potapljač št. 115

Besedilo: doc. dr. Ivan Kneževič, doc. dr. Katja Ažman Juvan, dr. Hugon Možina •
ZNAČILNOSTI

ŠPORTNEGA SRCA

Iz knjige SRCE in šport / Katja Ažman Juvan ... [et Prilagoditve športnega srca delimo na funkcijske, strukturne
al.] ; uredila Katja Ažman Juvan ; spremna beseda in na električne.
Funkcijske prilagoditve se kažejo kot povišan tonus parasim-
Bogdan Gabrovec ; ilustracije Kaja Juvan]. - 1. izd., patičnega živčevja (vagusa), ki se odraža v bradikardiji (počas-
1. natis. - Ljubljana : Olimpijski komite Slovenije - nejšem srčnemu utripu) v mirovanju. Ob bradikardiji se izboljša
Združenje športnih zvez, 2020” polnitev srca, kar nato med telesnim naporom omogoča večje
povečanje utripnega volumna srca.
Športno srce je pojem, ki označuje prilagoditve, ki nastanejo na srcu Strukturne prilagoditve so po navadi blage in se kažejo kot sime-
zaradi dolgotrajne intenzivne telesne vadbe (navadno vsaj eno uro dnev- trično povečanje vseh srčnih votlin in kot blaga zadebelitev sten
no večino dni v tednu). Prilagoditve omogočajo zadovoljitev povečanih levega prekata (hipertrofija). Blago se lahko razširita tudi glavni
potreb mišic po kisiku in hranilih med velikimi telesnimi napori. Odvisne žili, po katerih izteka kri iz srca (aorta in pulmonalna arterija).
so od intenzivnosti in vrste telesne vadbe, starosti, spola, velikosti in od Električne spremembe, ki jih ugotovimo z elektrokardiogra-
rase športnikov pa tudi genske zasnove. mom (EKG) v mirovanju, po eni strani odražajo povečan tonus
Glede na prevladujočo vrsto vadbe ločimo športe na spretnostne, športe parasimpatičnega živčevja (najpogostejši je že naveden poča-
moči, vzdržljivostne in mešane športe. Na sliki 1 je predstavljen vpliv snejši utrip v mirovanju – sinusna bradikardija, pogostejše so
posameznih vrst vadbe na srčno frekvenco, krvni tlak, minutni volumen še: večje nihanje srčne frekvence z dihanjem – respiracijska
srca in skupaj z obsegom treningov tudi na izraženost prilagoditev, sinusna aritmija, znaki zgodnje repolarizacije prekatov, ne-
športne panoge znotraj posameznih kategorij pa so razdeljene še po kateri nadomestni ritmi – nodalni ritem in ektopični atrijski
intenzivnosti vadbe. ritem, počasnejše prevajanje srčnih impulzov med preddvori

1. in prekati – atrioventrikularni (AV) blok I. stopnje in II. stopnje
Mobitz 1, po drugi strani pa povečanje srčnih votlin (nepopolni
(redko popolni)), desnokračni blok, znaki zadebelitve leve-
ga ali desnega prekata, znaki povečanja desnega ali levega
preddvora (slika 2). Vse spremembe, ki so posledica poveča-
nega tonusa parasimpatičnega živčevja, izginejo ob povišanju
srčne frekvence (npr. ob začetku telesnega napora).

Slika 2. Značilen elektrokardiogram (EKG) športnika
Čeprav veljajo prilagoditve srca na šport za reverzibilne (po po-
čitku, ki traja vsaj 8–12 tednov, se pri večini športnikov velikost
srca zmanjša na izhodiščno) in nenevarne, lahko pri nekaterih
posnemajo bolezenske spremembe, pri katerih so lahko veliki
telesni napori povezani z zapleti, ki vključujejo tudi nenadno srč-
no smrt (to velja predvsem za kardiomiopatije). Pri razločevanju
med normalnimi – fiziološkimi prilagoditvami in bolezenskimi
spremembami si v prvi vrsti pomagamo s prisotnostjo morebi-
tnih težav, prisotnostjo srčno-žilnih bolezni ali nenadnih smrti v
družini (osebna in družinska anamneza), kliničnim pregledom,
z 12-odvodnim EKG in ultrazvočno preiskavo srca, občasno pa
so potrebne še druge preiskave (glejte tudi poglavja o kardio-
miopatijah in preventivnih pregledih športnikov). 9