Page 20 - Potapljač št. 114
P. 20

Besedilo: Japec Jakopin • Foto: Nejc Likar, Takuya Terajima
            TRIJE MOŽJE V KALAMATI,



            DA O PSU NE GOVORIMO



            »Zgodovina bo prijazna do nas, kajti mi                            Japec Jakopin je industrijski
                                                                               oblikovalec v navtiki in bivši
            jo bomo pisali!« je dejal prevejani stari                          kardiolog.
            pokvarjenec Winston.”                                              japec@jnj.design


            Imel je prav, kot tudi takrat, ko je s cigaro v ustih na vprašanje,   Poleti se nismo odrekli morju in plovbi in Zakintosu: pod morjem je
            zakaj je pri devetdesetih tako čil, odgovoril: »No sports.« Seveda je   bilo vse čudovito – kot zmeraj prej. Z Jakom sva se potapljala pod
            krivično do zgodovine, da jo pišejo samo zmagovalci. Zato, in ker   prepadnimi oboki severnih sten tega otoka, Luka pa se je posvetil
            sprememba razveseljuje, smo se odločili, da bomo enkrat pretekle   bolj sistematičnim treningom v Komiži ob pravi potapljaški boji – in
            dogodke osvetlili poraženci.                        ob boku slavnega Maline.
            Roko na srce, letošnje virusno leto prostemu potapljanju ni šlo na   Skočil sem v Kalamato na ogled Stavrosovega centra za prosto
            roke. Tudi drugim stvarem ne, ampak to nam, prostim potapljačem,   potapljanje. Nejc, topli in širokosrčni, tihi in strokovni, je v resnici
            nič ni pomagalo - čeprav pa nekaterim je ...        operativni vodja centra, pa Alenka, pa skrbni Stavros ... in šarm
            Najprej so mi šli, kot se za januar spodobi, v cvet sinusi. Adijo   peloponeškega ambienta nas je navdušil. »Pridemo, takoj ko bo
            izenačevanje – in s svojimi trapastimi podvodnimi akrobacijami v   mogoče!«
            Y-40 sem dodobra načel živčni sistem tudi Nejcu. No, takoj zatem   Vnetim sinusom tudi morska voda ni prišla do živega in sem po
            je izbruhnila korona, in ko sva z Nejcem v Y-40 prišla v maskah, so   njih udaril z vsemi topovi: Operil, Septanazal (proti nasvetu ORL
            se naju vsi, začudeni kot le kaj, izogibali kakor gobavcem.   veščakov sem opustil misli na kortikosteroide), pa Jalineti (kate-
                                                                ra koncentracija soli je pravšnja: izotonična 0,9 % ali kot morje
                                                                3,5 % ali pa kompromisen procent in pol?), in, o groza, žvečenje
                                                                pekočega ingverja.
                                                                Na CMAS-ovi spletni strani so oznake dogodkov in tekmovanj
                                                                kot napovedi poletov na velikem ekranu letališča v Miamiju pred
                                                                prihodom hurikana ... DELAYED in CANCELED (ker je CMAS fran-
                                                                cosko-italijansko-ruska naveza, se seveda cancelled piše z enim
                                                                l-jem, živela letališka angleščina!). Edini preživel dogodek je v
                                                                Kalamati, in CMAS je odprl kategorijo Masters za tiste, ki nosijo
                                                                vsaj pet križev. Ker zgornja starostna meja ni omejena, sem že
                                                                kvalificiran. Krasno, tja in nazaj prideš, kot bi rekel keks, iz Benetk
                                                                – in vsekakor ne iz Ljubljane preko Beograda v Atene, saj te tam,
            Dva zamaskiranca sta »okužila« Y-40, in ni nič čudnega, da je
            bilo čez tri dni celo območje Italije okrog bazena v popolni blo-  kakor recimo Nejca, čaka obvezni test z lažnim pozitivnim izidom
            kadi in karanteni ... (Foto: Nejc Likar)            in resnično dvotedensko karanteno ...
                                                                Potem so začeli ugašati poleti v Kalamato – kot luči na potapljajo-
            No, Y-40 sta z zaprtjem sledila še bazena v Radovljici in Tivoliju, pa   čem se Titaniku. Najprej Benetke, potem Bergamo, potem Milano
            policijska ura in svečan ter strog poziv vseh treh obalnih županov   ... Nad Kalamato so se zbrali temni oblaki.
            Slovencem, naj nikakor ne hodijo na Obalo ... Še v portoroško   Na Krku bo tudi tekma! Kvarner je tako rekoč naš revir, bomo pač
            marino sem lahko zapeljal šele, ko sem se skozi okno avta zadrl   oblekli malo debelejše obleke in se namazali z božjo mastjo ...
            vratarju: »Smrt Ljubljančanom!« Nastopila je doba, ko smo iz ro-  Potem rdeči seznam, ki nam je preprečil, da bi užili gostoljubnost
            potarnice potegnili piciklajzle in se posvetili »varnemu« sobnemu   naših sosedov ...
            treningu statike po receptu Jeranko-Malina.         Nejc se je lotil raziskave in nam takoj sporočil: »V Kalamato se
            Že dan po dnevu Zmage smo takoj ob deblokadi odpluli in se   pride tudi preko Dunaja ... Gremo!« Niti Jaka niti Luka ni bilo treba
            zasidrali nad slovenskim podvodnim Triglavom, saj sta nam Brseč   dolgo prepričevati. To sta potapljaška kompanjona stare šole: za-
            s svojo blatno ledenico in toplo-božajoči Y ostala nedostopna.   nesljiva, zvesta in enako navdušena nad podmorskim svetom kot
            Nekajkrat smo se potopili v domače Knajpovo morsko blato (obo-  moja malenkost. Tudi se ne branita odkrite besede. Kadar po sto
            je ima, pravijo, dobre zdravstvene učinke), in – nismo še prišli   metrih brez zraka v pljučih prideš na rob bazena z borovničevimi
            iz gostilne, kakor pravijo v Vondeji. Sidro se ni dalo potegniti na   ustnicami, ti veselo zakličeta: »Šta si nabio plavu šminku?« ali pa v
            krov, čeprav sva najprej vlekla dva, potem trije, štirje, pet, šest in   Y-40, če pod strogim pogledom paznice ob prihodu na površino
            sedem junakov.                                      ne veš več, kdo si, te z eno roko podpirata, z drugo pa trepljata
            Zapeli smo sto let staro nekaj ton težko mrežo in šele potem, ko   po rami in vpijeta: »Bravo! Dihaj!« Z menoj tratita čas samo zato,
            se je Lučka z nožem med zobmi pognala v valove, smo spet prišli   ker sem tako dolgovezen, da se minute pogovora z menoj vlečejo
      20    do sape.                                            kakor dnevi. Tako obema življenje podaljšujem do večnosti ...
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25