Page 20 - Potapljač št. 114
P. 20
Besedilo: Japec Jakopin • Foto: Nejc Likar, Takuya Terajima
TRIJE MOŽJE V KALAMATI,
DA O PSU NE GOVORIMO
»Zgodovina bo prijazna do nas, kajti mi Japec Jakopin je industrijski
oblikovalec v navtiki in bivši
jo bomo pisali!« je dejal prevejani stari kardiolog.
pokvarjenec Winston.” japec@jnj.design
Imel je prav, kot tudi takrat, ko je s cigaro v ustih na vprašanje, Poleti se nismo odrekli morju in plovbi in Zakintosu: pod morjem je
zakaj je pri devetdesetih tako čil, odgovoril: »No sports.« Seveda je bilo vse čudovito – kot zmeraj prej. Z Jakom sva se potapljala pod
krivično do zgodovine, da jo pišejo samo zmagovalci. Zato, in ker prepadnimi oboki severnih sten tega otoka, Luka pa se je posvetil
sprememba razveseljuje, smo se odločili, da bomo enkrat pretekle bolj sistematičnim treningom v Komiži ob pravi potapljaški boji – in
dogodke osvetlili poraženci. ob boku slavnega Maline.
Roko na srce, letošnje virusno leto prostemu potapljanju ni šlo na Skočil sem v Kalamato na ogled Stavrosovega centra za prosto
roke. Tudi drugim stvarem ne, ampak to nam, prostim potapljačem, potapljanje. Nejc, topli in širokosrčni, tihi in strokovni, je v resnici
nič ni pomagalo - čeprav pa nekaterim je ... operativni vodja centra, pa Alenka, pa skrbni Stavros ... in šarm
Najprej so mi šli, kot se za januar spodobi, v cvet sinusi. Adijo peloponeškega ambienta nas je navdušil. »Pridemo, takoj ko bo
izenačevanje – in s svojimi trapastimi podvodnimi akrobacijami v mogoče!«
Y-40 sem dodobra načel živčni sistem tudi Nejcu. No, takoj zatem Vnetim sinusom tudi morska voda ni prišla do živega in sem po
je izbruhnila korona, in ko sva z Nejcem v Y-40 prišla v maskah, so njih udaril z vsemi topovi: Operil, Septanazal (proti nasvetu ORL
se naju vsi, začudeni kot le kaj, izogibali kakor gobavcem. veščakov sem opustil misli na kortikosteroide), pa Jalineti (kate-
ra koncentracija soli je pravšnja: izotonična 0,9 % ali kot morje
3,5 % ali pa kompromisen procent in pol?), in, o groza, žvečenje
pekočega ingverja.
Na CMAS-ovi spletni strani so oznake dogodkov in tekmovanj
kot napovedi poletov na velikem ekranu letališča v Miamiju pred
prihodom hurikana ... DELAYED in CANCELED (ker je CMAS fran-
cosko-italijansko-ruska naveza, se seveda cancelled piše z enim
l-jem, živela letališka angleščina!). Edini preživel dogodek je v
Kalamati, in CMAS je odprl kategorijo Masters za tiste, ki nosijo
vsaj pet križev. Ker zgornja starostna meja ni omejena, sem že
kvalificiran. Krasno, tja in nazaj prideš, kot bi rekel keks, iz Benetk
– in vsekakor ne iz Ljubljane preko Beograda v Atene, saj te tam,
Dva zamaskiranca sta »okužila« Y-40, in ni nič čudnega, da je
bilo čez tri dni celo območje Italije okrog bazena v popolni blo- kakor recimo Nejca, čaka obvezni test z lažnim pozitivnim izidom
kadi in karanteni ... (Foto: Nejc Likar) in resnično dvotedensko karanteno ...
Potem so začeli ugašati poleti v Kalamato – kot luči na potapljajo-
No, Y-40 sta z zaprtjem sledila še bazena v Radovljici in Tivoliju, pa čem se Titaniku. Najprej Benetke, potem Bergamo, potem Milano
policijska ura in svečan ter strog poziv vseh treh obalnih županov ... Nad Kalamato so se zbrali temni oblaki.
Slovencem, naj nikakor ne hodijo na Obalo ... Še v portoroško Na Krku bo tudi tekma! Kvarner je tako rekoč naš revir, bomo pač
marino sem lahko zapeljal šele, ko sem se skozi okno avta zadrl oblekli malo debelejše obleke in se namazali z božjo mastjo ...
vratarju: »Smrt Ljubljančanom!« Nastopila je doba, ko smo iz ro- Potem rdeči seznam, ki nam je preprečil, da bi užili gostoljubnost
potarnice potegnili piciklajzle in se posvetili »varnemu« sobnemu naših sosedov ...
treningu statike po receptu Jeranko-Malina. Nejc se je lotil raziskave in nam takoj sporočil: »V Kalamato se
Že dan po dnevu Zmage smo takoj ob deblokadi odpluli in se pride tudi preko Dunaja ... Gremo!« Niti Jaka niti Luka ni bilo treba
zasidrali nad slovenskim podvodnim Triglavom, saj sta nam Brseč dolgo prepričevati. To sta potapljaška kompanjona stare šole: za-
s svojo blatno ledenico in toplo-božajoči Y ostala nedostopna. nesljiva, zvesta in enako navdušena nad podmorskim svetom kot
Nekajkrat smo se potopili v domače Knajpovo morsko blato (obo- moja malenkost. Tudi se ne branita odkrite besede. Kadar po sto
je ima, pravijo, dobre zdravstvene učinke), in – nismo še prišli metrih brez zraka v pljučih prideš na rob bazena z borovničevimi
iz gostilne, kakor pravijo v Vondeji. Sidro se ni dalo potegniti na ustnicami, ti veselo zakličeta: »Šta si nabio plavu šminku?« ali pa v
krov, čeprav sva najprej vlekla dva, potem trije, štirje, pet, šest in Y-40, če pod strogim pogledom paznice ob prihodu na površino
sedem junakov. ne veš več, kdo si, te z eno roko podpirata, z drugo pa trepljata
Zapeli smo sto let staro nekaj ton težko mrežo in šele potem, ko po rami in vpijeta: »Bravo! Dihaj!« Z menoj tratita čas samo zato,
se je Lučka z nožem med zobmi pognala v valove, smo spet prišli ker sem tako dolgovezen, da se minute pogovora z menoj vlečejo
20 do sape. kakor dnevi. Tako obema življenje podaljšujem do večnosti ...

