Page 25 - Potapljač št. 112

»intervencija« potrebna ali ne. Pokazalo se je, da »problematični« par iz neke Besedilo: Tom Veber • Foto: arhiv
velike vzhodne države ni imel niti potapljaškega računalnika. Še večkrat sva
na Jadranu doživela, da so rekreativni potapljači nerazumno silili v globino
tja proti petdesetim metrom in se nato s tem še hvalili. Nauk: ne potapljaj
se izven meja svoje usposobljenosti!
Neljubi potapljaški pripetljaji so skorajda vedno posledica človeške napake ***
in ne odpovedi opreme. Toda izjema potrjuje pravilo. Pred potopom v bli-
žini otoka Tmara pri Primoštenu je L. že na površini posumila, da regulator
nekoliko več »piha« kot običajno. Toda to sva pripisovala položaju gumba Biti voda
za nastavitev dihalnega upora na regulatorju. S skupino se potopiva, češ se preriti
nekaj zasukov gumba, pa bo v redu. A regulator je začel puščati čedalje skozi vse izbrisane
bolj - jasno je bilo, da potopa ne bo mogoče nadaljevati. L. se je z menoj ob
sidrni vrvi dvignila na površino, seveda z rezervnim regulatorjem v ustih ter s špranje
krepko prepognjeno in stisnjeno cevjo drugega regulatorja v roki, da bi tako
izgubila čim manj zraka. Kaj se je zgodilo: med membrano in pokrovčkom biti kamen
regulatorja se je zagozdil odlomljen delček pokrovčka. Pritiskal je na mem- obstati
brano in povzročal puščanje zraka, kakor ob pritiskanju na gumb regulatorja.
Tega na površini ni bilo opaziti, še več, pod vodo se je delček dokončno in (o)stati
odlomil in zagozdil še globlje. Nauk: lep primer, ki pokaže, da bi bila prava po neurju
rešitev – kakor to učijo tečaji ANDI – neodvisni vir zraka in ne »octopuss« … nepoškodovan
Nočni potop na razbitino Sigrid v reškem pristanišču. Po parih se spustimo vzravnan
na dno in naredimo krog okoli razbitine. Vstopimo še v skladišče in se nato
dvignemo na nivo krova in komandne kabine. Računam, da bomo potop
zaključili in se ob vrvi dvignili na površino. Toda sprednji voditeljski nadaljuje biti zrak
svoj ogled krova. Računalnik mi kaže že konec nedekompresijskega režima, se nenehno dvigovati
a sprednji par je predaleč, da bi mu lahko v soju svetilke signaliziral namero,
da potop zaključim. Zaradi spoštovanja pravil skupine z L. vendarle nerada in spet spuščati
slediva in paziva, da se ne bi preveč oddaljila od vrvi. Končno se vsi pari skozi legla
zberemo ob vrvi in pričnemo dvigovati. Nabrala sva sicer nekaj nenačrto- otroškega smeha
vanega dekompresijskega postanka, a z zalogo zraka se je vse lepo izšlo. biti
Kaj se je zgodilo: v svojih jeklenkah nismo imeli vsi enakega plina! Tistim, ki
so imeli nitroks, se še ni mudilo na površino. Nauk: pri dogovoru o poteku
potopa ne smemo izpustiti nobenih na videz »samoumevnih«, pa vendar nekdo
pomembnih podrobnosti …
Nenavaden primer, a resničen. Trije potapljači krenemo na desno s plaže drobno zrklo
v istrski Sveti Marini. Potop ne bo nič posebnega, saj je en potapljač še
začetnik in ne sme globlje od osemnajstih metrov. Plavamo in se v nekem v puščavi
trenutku križamo z drugo skupino potapljačev. Nepričakovano se nam iz opazovati
te skupine priključi, zdi se, ena potapljačica. Skupina izgine, ona pa je še držati v rokah
vedno z nami. Prav, same te ne moremo pustiti, pa tudi ne vemo, kam bi te
»oddali«! Nadaljujemo kot četverica, a glej, že čez nekaj časa smo spet samo čas
trije. Toda, ne pravi trije! Potapljačica je, zdi se, z nami, onega »pravega« ga jezditi
tretjega potapljača pa ni! Kakšno minuto iščem naokoli, potem pa L. in oni poljubljati
drugi potapljačici pokažem smer proti obali, sam pa pričnem z iskalno akcijo. na zdrobljena kolena.
Dvignem se na površino in preverim, ali je potapljač tam. Spustim se spet
na dno in med iskanjem podiham jeklenko skoraj do konca. K sreči imam
s seboj še bočno sedemlitrsko jeklenko. Po daljšem času opustim iskanje.
Nič, upam, da je našel pot na obalo! Plavam nazaj v zaliv in se dvignem na
površino. L. je že na obali in mi signalizira, da je vse v redu. Saj ni mogoče!
Potapljač je bil vseskozi z nami, le da sem ga po barvah potapljaške opreme
napačno »prepoznal« kot potapljačico! Nauk: vsakega potapljača v skupini
si jasno zapomni po vsaj eni značilnosti in pod vodo to večkrat ponovi: aha,
rumena maska je Marko, rdeče plavutke so od Andreje …
In nauk vseh naukov? Potapljanje je zabavno in ni nevarno! Vendar, kakor
pravi potapljaška šola ANDI s svojo (angleško) kratico ATKEE: negujmo
varnost potapljanja s pozitivnim pristopom in zdravim razmišljanjem, ne-
nehnim usposabljanjem in pridobivanjem znanja, izkušnjami in skrbjo za
opremo. 25