Page 24 - Potapljač št. 112
P. 24

Besedilo: Matjaž Babič
            JADRANSKI UTRINKI




            Moja boljša polovica in sopotapljačica,
            imenujmo jo L., mi je nekoč po potopu                                 Matjaž Babič je inženir fizike in
            v Bohinjskem jezeru zatrdila, da je v                                 ANDI Divemaster.
            potapljanju doživela že prav vse.”                                    matjaz.babic@guest.arnes.si



            Vendar je kasneje svoje mnenje spremenila. Pri potapljanju včasih   brcanjem in odganjanjem od ugrezajočega se peščenega dna mi je
            pride do zapletov - na tečajih marsikdo zamahne z roko, češ saj   končno uspelo nekajkrat zajeti zrak in preko inflatorja napihniti jopič,
            to je samo teorija. Pa ni čisto tako. Poglejmo v nadaljevanju nekaj   da sem se dokopal do plitvine. Nauk: učili smo se, da se potapljača
            zanimivih dogodkov.                                 pred potopom vedno medsebojno pregledata …
            Učili smo se, da lahko dušikova omama nastopi nekako od globi-  Narodni park Kornati, kristalno modra voda, vidljivost odlična, obilje
            ne trideset metrov naprej. Zdelo se nam je, da gre bolj za teorijo   podvodnega življenja. Z L. plavava v paru v ozadju skupine, ob nama
            in da se to lahko kvečjemu zgodi kakšnemu slavnemu Jacquesu   pa avstrijski par, oče in hčerka. Oddaljili smo se že od sidrne verige,
            Cousteauju. Toda dušikovo omamo sem v resnici kmalu doživel na   globina pa se še vedno suče okoli dobrih desetih metrov. Nenadoma
            potopu v Brseču na globini približno petintrideset metrov. V ušesih   se dno prelomi, kot je to značilno za Kornate in pade v globino, ki
            sem začutil močno brnenje, podvodna ravnina se je nenadoma na-  ji ni videti konca. Prečkati moramo nekakšen kanjon, da pridemo
            gnila za kakih dvajset stopinj in zorno polje se mi je močno razširilo.   do stene na drugi strani. Avstrijski par začne padati, kot da bi mu
            Občutek je trajal le nekaj sekund in nato izginil. Nikoli več se mi kaj   zmanjkalo tal pod nogami in nikakor ne uspe uravnati plovnosti. Ni
            takega ni zgodilo.                                  bilo veliko časa za razmišljanje. S še enim potapljačem se poženeva
            Na potopu v Šibeniškem arhipelagu čakava z L. na varnostnem   za njima. S previdnim napihovanjem jopičev ju končno spraviva na
            postanku. Tri minute so mimo in počasi se dvigujeva na površino.   varno globino. Z reševancem si kratko pogledava v oči in njegove
            Na čolnu pa mi L. pove, da je med dvigom doživela nenavadno   so bile velike, kot so kovanci. Stres! Zame pa takrat globinski rekord.
            izkušnjo. V nekem trenutku se ji je zdelo, da stoji na glavi in sploh   Nauk: pravilna obtežitev in znanje uravnavanja plovnosti sta bistve-
            ne ve, kam gre in od kod je prišla. Seveda, tako imenovani alter-  na elementa varnega potopa …
            nobarični vertigo! Tudi o njem smo se učili na tečajih. Zaradi hipno   Po potopu na razbitini Baron Gautsch gremo popoldne še na potop
            neenakega tlaka med levim in desnim srednjim ušesom je prišlo do   na otok Banjol pred Rovinjem. Že na palubi opazujemo razmeroma
            »zmedenosti« ravnotežnega organa. A ker je bil dvig na površino   močan tok - po skoku v vodo se po plavalni vrvi potegnemo do sid-
            počasen, je neprijeten občutek izginil po nekaj trenutkih, čim se je   rne verige in spustimo v globino. Plavamo do otoka in si ogledamo
            tlačna razlika izravnala.                           podvodno jamo z zanimivimi stranskimi odprtinami. Na povratku z L.
            Z L. sva ob južni obali Pelješca skočila z ladje. Potop je potekal   plavava od otoka stran, vendar ne proti čolnu, pač pa nekoliko proti
            normalno, le da me je L. z znaki opozorila, da kazalec manometra   toku navzgor. Nameraval sem spustiti označevalno bojo, nakar bi se
            včasih nenavadno poskoči. Ker je lahko normalno dihala, zadevi   ob njej dvignila na površino in pustila toku, da naju pripelje do ladje.
            nisva posvečala posebne pozornosti. Ob zaključku potopa, pri varno-  Sledila sta nama še dva potapljača. Ozrl sem se navzgor in preveril,
            stnem postanku na nekaj metrih, pa sem sklenil, da zadevo še sam   ali nad menoj ni kakšne ovire. Napihnem in spustim bojo. Šinila je
            preverim. Presenečeno sem ugotovil, da je bil ventil njene jeklenke   proti površju, pri tem pa tako neverjetno cikcakasto zavila s svoje
            sicer odprt, a le za četrtinko obrata. Na ladji sva ugotovila, kaj se je   poti, da je enemu od omenjenih dveh potapljačev švignila skorajda
            zgodilo. L. je pred skokom v vodo prosila nekega potapljača v bližini,   med rokami. Kako je to mogoče? Medtem ko sem napihoval bojo,
            naj pogleda, ali je ventil popolnoma odprt. Jeklenka pa je imela dva   sta se namreč potapljača za menoj že začela dvigovati, češ »saj tako
            ventila in prva stopnja je bila nameščena na levi strani, gledano od   ali tako gremo gor«. Presenečenje se je kmalu poleglo, dvignili smo
            zadaj. Vse kaže, da je tisti potapljač, misleč, da ventil ni dovolj odprt,   se na površje in s tokom priplavali do ladje. Nauk: prepričaj se rajši
            obračal ventil tako, kot da bil na desni strani. S tem pa je že odprto   dvakrat, ali lahko nameravano storiš varno …
            jeklenko dejansko zaprl in jo odprl le za četrt obrata. Nauk: vedno   Potop ob otoku Bobara blizu Cavtata. Skupina šteje nekaj parov,
            sam(-a) preveri svojo opremo in ne zaupaj drugim!   vodja odprave pa je ostal na čolnu, češ »saj že vsi poznate teren«.
            Sproščen januarski potop v Sesljanu. Z lepe, sončne peščene plaže   Bližamo se najgloblji točki potopa okoli petintridesetih metrov. Eden
            kreneva z L. v vodo s plavutmi v rokah. Kaj gre lahko narobe? Drobni   od parov se mirno loči od skupine in spusti še za več metrov navzdol.
            pesek se udira pod stopali, težo jeklenke in svinca. Ko mi voda seže   Nekaj časa ju opazujemo in se sprašujemo, ali je z njima vse v redu
            do pasu, se peščeni nanos v plitvini nepričakovano strmo prelomi in   in kaj nameravata. Tako se nismo dogovorili, oziroma, bolje rečeno,
            nenadoma mi zmanjka tal pod nogami. Pritisnem na gumb napihlji-  se sploh nič nismo dogovorili, ker nam »formalnega« vodje potopa
            vega jopiča, a nič. Sem pozabil odpreti ventil svoje jeklenke? Voda ni   sploh niso določili. L. se nenadoma odloči in se jadrno spusti do
            globoka niti dva metra, a ravno toliko, da imam usta pod vodo. Jopi-  njiju in jima s svetilko signalizira, naj se vendar dvigneta. Prepri-
            ča ne morem napihniti, klasični »bobbing« pa tudi ne pride v poštev,   čevanje je trajalo kar nekaj trenutkov in končno sta popustila. L. je
            saj si še nisem nadel plavuti. Kaj šele, da bi mi z debelimi suhimi   takrat dosegla svoj globinski rekord, recimo temu »izven področja
      24    rokavicami uspelo hitro seči do ventila na jeklenki in ga odpreti. Z   rekreativnega potapljanja«. Na obali pa seveda diskusija, ali je bila
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29