Page 17 - Potapljač št. 112

kompenzatorja nisem uspel pravočasno napihniti, sem treščil na ščen, kot na prvem in tudi dihal sem bistveno počasneje. Prav
peščeno dno. Kompenzator me je sicer le uspel dvigniti od tal, neverjetno je, kako hitro se lahko človek uči, če je to potrebno
a bil je skoraj do konca napihnjen. Te težave je takoj opazil tudi in je dovolj motiviran. Po potopu sem v hecu vprašal Dawieja, če
Dawie, priplaval je k meni in mi odvzel dve najlažje dosegljivi uteži. sem opravil izpit in odgovoril mi je pritrdilno.
Naslednja stvar, ki sem jo opazil, je bila ta, da me je zanašalo na Popoldan sva z Dawiejem prestavila položaje spodnjih karabinov
desno stran. To sem pokazal Dawieju in zamenjal mi je dve bočni bočnih jeklenk nekoliko navzgor, D-ringe na pasu kompenzatorja
jeklenki. Na desni strani sem imel namreč rdeči in zeleni plin, pa nekoliko nazaj. Tako sva dosegla, da sem imel bočne jeklenke
ki sta zaradi kisika težka, na levi pa rumeni in beli, ki sta zaradi montirane bolj nazaj, kar je dalo več manevrskega prostora rokam
helija lahka. Po zamenjavi rdečega in rumenega plina, sem bil na naslednjih potopih in s tem lažje fotografiranje.
dobro uravnotežen.
Težave pa sta imela tudi Gary in Spyker. Dawie je ves potop plaval Dan 2.
od enega do drugega in nas »servisiral«. Naslednji dan smo se nameravali potopiti na neko stopnico (ime-
Na splošno je bila uporaba toliko nove opreme zame zelo stresna. novano Gotham) med 40 in 50 m globine, a smo jo zgrešili in
Bočne jeklenke so bile montirane nekoliko previsoko in predvsem padli na ravno in nezanimivo, večinoma peščeno dno okoli 40 m
zelo nepregledne. Najbolj me je bilo strah, da nebi našel prave- globoko. Jaz sem po dogovoru z Dawiem imel samo rdeči in zeleni
ga plina, ko bo šlo zares. Plaval sem lahko le zelo počasi, ker plin, da sem lažje fotografiral, Gary pa je treniral z vsemi bočnimi
je oprema nudila veliko upora. Fotografiral sem lahko le bolj na jeklenkami, zaradi česar sem imel kar malo slabo vest. Zunaj mi
slepo, ker sem zaradi previsoko montiranih bočnih jeklenk težko ga Gary povedal, da je zelo živčen zaradi globokih potopov in da
približal ohišje k obrazu. Dihal sem zelo hitro in poraba je bila ni čisto prepričan, ali se jih bo zares udeležil.
grozljiva - ne zaradi napora, ampak zaradi psihološkega stresa,
ki je bil posledica takšnih količin nove opreme. Dan 3.
Po potopu sem rekel, da sem se počutil kot popoln začetnik, Gary, Naslednji dan smo zamenjali potapljaškega operaterja, kajti ta,
izkušen inštruktor, pa mi je odgovoril naj se ne sekiram, ker se ki smo ga imeli prva dva dneva, ni bil usposobljen za vodenje na
je on ravno tako. Dawie nam je razložil naše napake in kaj vse globinsko potapljanje. Končno sem spoznal to skrivnostno ose-
moramo popraviti na naslednjem potopu. Najbolj je Dawieja pri bo, ki nas je vodila na najgloblje potope v mojem življenju: to je
meni motil čas od trenutka skoka v vodo do dejanskega začetka Christo Van Jaarsveld (izgovori se »Kristu«), in je mimogrede tudi
potopa zaradi prevzemanja mojega ohišja. Zato sem moral na oče našega prvega potapljaškega vodiča. Christo je možakar, ki
naslednji potop skočiti skupaj z ohišjem, kar je pomenilo zame sem ga ocenil na kakšnih šestdeset let, čokate postave, sivih las
še dodatni stres. in malomarno obrite brade. A takoj ko sem ga zagledal, sem dobil
Kljub vsemu pa se je izkazalo, da skok z ohišjem ne predstavlja zelo pozitiven občutek.
večjega problema. Na drugem potopu sem bil bistveno bolj spro- Christo nima spletne strani, kajti ne želi reklamirati svojih globokih
17