Page 12 - Potapljač št. 109

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Lovrenc Lipej in Ana Fortič
NOVI TUJERODNI GOLOŠKRGAR

V SLOVENSKEM MORJU

Kontinuirano raziskovanje morja v
Sloveniji je staro komajda kaj več kot pol Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
stoletja in je tesno povezano z nastankom Morski Biološki Postaji v Piranu
Morske biološke postaje (MBP) v lovrenc.lipej@mbss.org
Piranu leta 1969, prve in edine tovrstne

ustanove v slovenskem prostoru, ki je lani ska okolja so pogosto spregledana oziroma po navadni niso
oktobra obeležila svojo petdesetletnico deležna raziskovalne pozornosti. Poleg tega je prihod v naše
delovanja.” kraje povezan z razpoložljivostjo njihovega priljubljenega
plena – mahovnjakov, ki so v našem delu Jadranskega morja
še vedno razmeroma slabo raziskani. Gološkrgar Thecacera
Za raziskave morske biodiverzitete v našem delu Jadran- pennigera velja za osmega predstavnika morskih tujerodnih
skega morja lahko rečemo, da so bolj ali manj v koraku z polžev v naših krajih. Kljub temu da je bil najden mrest te
razvitim svetom. Gotovo to velja tudi za poznavanje polžev vrste, bo šele čas pokazal, ali se bo v našem okolju tujerodni
zaškrgarjev (Heterobranchia), skupino mehkužcev, v katero gološkrgar uveljavil ali pa je to zgolj naključna najdba.
prištevamo polže gološkrgarje (Nudibranchia) in druge sku-
pine polžev, ki so brez hišice ali pa je ta bolj ali manj pokr-
nela oziroma zelo tanka. Doslej je bilo v slovenskem morju
potrjenih že več kot 145 vrst zaškrgarjev, kar je izjemno, če
ta podatek primerjamo s Sredozemskim morjem, v katerem
jih je bilo doslej po sicer nekoliko zastarelih podatkih ugo-
tovljenih oziroma najdenih 363 vrst. V svetovnem merilu pa
prestavlja delež v Sloveniji potrjenih vrst okoli 2,5 % vseh vrst
zaškrgarjev na planetu. Da pa seznam polžev zaškrgarjev
še vedno ni popoln, kažejo odkritja novih vrst za Slovenijo.
Zadnji tak primer je najdba živopisanega polža gološkrgar-
ja iz sredine januarja letos v izolski marini. Med rutinskim
pregledovanjem vzorčevalnih plastičnih cilindrov, namenje-
nim za raziskave hitrosti naseljevanja obrasti, je Ana Fortič,
mlada raziskovalka z MBP Nacionalnega Inštituta za biologijo
iz Pirana, našla dva primerka vrste Thecacera pennigera.
Najdena sta bila na poganjkih mahovnjaka vrste Crisularia
plumosa, s katerim sta se prehranjevala. Poleg tega je bil Polž Thecacera pennigera iz izolske marine (Foto: L. Lipej)
na mahovnjaku najden tudi mrest te vrste, kar pomeni, da
se je gološkrgar v našem okolju tudi razmnoževal. Polža
prepoznamo po manjših črnih in večjih rumenih ali oranžnih
pegah, ki so razporejene po vsej površini sicer belega tru-
pa. Ko tak gološkrgar objame poganjek mahovnjaka, ga je
kljub barvitemu vzorcu težko opaziti. Meri kvečjemu do tri
centimetre v dolžino. To je tujerodna vrsta, ki je bila doslej
le nekajkrat najdena v Sredozemskem morju in enkrat prej
tudi v Jadranskem. O prvem gološkrgarju te vrste v Boki
Kotorski sva s kolegico iz Črne gore, dr. Slavico Petović
poročala pred nekaj leti v strokovni publicistiki. Podobno
kot izolska primerka je bil črnogorski gološkrgar najden v
marini Porto Montenegro v Tivatu. Očitno je, da se ta vrsta
širi po svetu s pomorskim prometom, kar potrjujejo najdbe,
ki so praviloma povezane s pristanišči, marinami, lagunami v
12 zaledju pristanišč in drugimi podobnimi okolji. Taka življenj- Mrest tujerodnega gološkrgarja (Foto: Ana Fortič)