Page 25 - Potapljač št. 106
P. 25

Tudi če vsi govorimo da je to dobro, je to samo zato ker        Besedilo: Milan Novak • Foto: arhiv
          smo tako naučeni, ne pa da bi to zares bilo dobro  ali
          ker bi to v svojem jedru tako čutili. Pri kakšni stvari se
          vprašajmo, kaj konkretno je tisti končni cilj, ki ga želimo
          s tem doseči. Tudi potapljamo se zaradi nečesa prijete-
          ga, ne pa kar tako, »avtomatsko«. Vseeno kako temu      MANDALA
          rečemo, končni cilj je isti. In na cilj ne smemo pozabiti
          pri izbiri načina da ga dosežemo.
                                                                               Drseti
          Iz poročanja v medijih se lahko spomnimo, na kakšne              skozi voljnost
          brutalne in tedaj sprejemljive načne so to že počeli. Naj-      vse smeri so iste
          brž se niso vprašali kateri končni cilj želijo doseči, ker    modrina je tu doma
          je bila to tradicija. Tradicija je bila masovno pobijanje    ostalo je prišlo zraven
          delfinov na Ferskih otokih ali pa priprava kitajske juhe
          iz plavuti morskega psa, zaradi katere so že praktično            se prislonilo
          iztrebili morske pse v kitajskem morju. Tudi način kako        se uprlo od spodaj
          so ravnali z ribami je bil tradicija, kot da ribe ne čutijo      Ne vem kje je
          bolečine. Neodvisne znanstvene raziskave pravijo, brez          gmota kopnega
          vpletanja ribiških lobijev, da jo! Tudi ribjih vrst »kirnja« je   številke se višajo in
          v Jadranu čedalje manj, pa to ni zasluga komercialnega
          ribolova, ker jih z mrežami ne doseže. Vse to z enakimi         tišina je vse tišja
          (ugodnimi) ocenami s strani družbenega okolja o spre-             Zadržim dih
          jemljivosti in neproblematičnosti takega ravnanja, kot              zaslišim
          pri tekmovanju v podvodnem ribolovu.                               razločno
          Kaj se zgodi z iskalci nečesa prijetnega, dobrega, na              to nemost
          način ki je v nasprotju z jedrom (njihove lastne) človeške
          narave? Jim odpadejo zobje ali izgubijo lase? Samo v šali          to strast
          da, drugače ne. Kaj pa potemtakem? To kar je gotovo,            stisnjeno v snov
          je, da se utrdijo v tem, da dajejo več poudarka stališ-       voljno sprejeti gosta
          čem družbenega okolja kot pa glasu lastne človeške         Kdo je nadrobil kamenje in
          narave. To zagotovo. Kako pa si  to tolmačimo v praksi,         razprostrl pesek
          ali to kaj velja ali ne, je odvisno od lastnih vrednot in
          razumevanja.                                                 s predanostjo vernika
          In kaj imata revija Potapljač in SPZ pri tem? V osnovi oba       z vero meniha
          promovirata in poveličujta to dejavnost. Nekaj dobrega    in ustvaril mandalo modrine
          in v skladu s človeško naravo, lahko izvira le iz osebnega        Ustavim se
          spoznanja vsakega posameznika, ne pa »po ukazu«, ker         ne da bi se je dotaknil
          je to moderno ali zapovedano s predpisi. Mislim da bi        lahko bi prisegel da so
          lahko vsak ki je iskal svoje (športne) užitke v ubijanju
          rib, to dejavnost opustil sam, potiho in brez nagrade. To     zadišali cvetni listi in
          naj bi tudi storil, če bo kdo razumel namen tega članka.         tik nad dnom
          Prepričan pa sem, da bi na tem področju nekaj morala           ped od meje snovi
          storiti tudi SPZ. To  je distanciranje institucije od tovrstne   se je slišal globok
          dejavnosti. Ne demoniziranje dejavnosti in škodovanje          enakomerni šum
          ljudem, ki to počnejo, ampak vsaj izostanek poveličeva-
          nja, publicitete. Nekaj podobnega je uspelo v priznanem       Lahko bi bil prav tisti
          športu »streljanje na glinaste golobe«. Tudi pri tej športni   prvi zvok stvaritve
          panogi so v začetku iskali veselje, slavo (in denar), užit-
          ke, uveljavitev, in vse dobro v pobijanju pravih golobov.
          No, na srečo so ljudje izven te dejavnosti opazili, da
          to ni v skladu z etičnimi načeli športa (in potihem tudi
          človeštva), ter so strelci prešli na glinaste diske, ki jim
          (samo) pravijo »golobi«. Izvor pa je ta dejavnost imela
          v pravih golobih, a nič zato. Ampak uspeli so, in jih ne
          pobijajo več za zabavo ali užitek. Slavo in denar pa iš-
          čejo drugje.
          Članek izraža mnenje avtorja in ni nujno da se uredništvo
          revije v celoti strinja z njim.                                                                       25
   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30