Page 24 - Potapljač št. 106
P. 24

Besedilo: Branko Erčulj •
            PODVODNI RIBOLOV




            DRUGO MNENJE



                                                                zveni na moč čudno, zlasti če slišimo kaj takega prvič ali pa
             V zadnjih številkah  Potapljača  je bilo           je v nasprotju z našimi pogledi in razumevanjem. Ampak taka
             objavljenih več prispevkov na temo                 je človeška narava v svojem jedru.
             podvodnega ribolova.”                              Če naredimo kaj v nasprotju z našo fizično naravo, takoj do-
                                                                bimo odgovor, da je to napačno: če prst pomolimo v vrelo
                                                                vodo, takoj dobimo signal, da nekaj ni v redu, ker naša koža
            Članki so obogateni s fotografijami smejočih podvodnih   ni »projektirana« za tako visoke temperature. Če se zbodemo,
            lovcev, ki ob sebi razkazujejo svoj ulov. Navadno pokažejo   tudi dobimo takoj signal, da luknjanje kože ni v redu. Tako
            zmagovalca, ki mu po kilogramih ujetih rib ni bil nihče kos.   nekako. Če pa storimo nekaj kar ni v skladu z našo nemateri-
            Obenem to pomeni tudi prikaz njegovih telesnih zmogljivosti,   alno (duševno) naravo, tak neposreden akutni signal izostane,
            ki so potrebne za osvojitev prvega mesta. Seveda tega ne   kar pa ne pomeni da ne moremo zaznati, da to ni v redu.
            zmore vsak, saj že sama udeležba na tekmovanju predpostav-  Zaznamo, če smo le dovolj pozorni oz. tenkočutni. Tega pa
            lja visoko, nadpovprečno izurjenost v plavalnih sposobnostih.  družbeno okolje ne stimulira, prej bi lahko rekli da ga zatira.
            Ampak zakaj se sploh lotimo podvodnega lova, organizacije   To je tisti »družbeni« vpliv, ki nam v našem dojemanju preglasi
            podvodnih lovskih tekmovanj, publiciranje in hvaljenje zma-  signal naše narave. Signal s strani naše človeške narave je
            govalcev v podvodnem lovu? Za preživetje, za hrano gotovo   še vedno tu, le mi ga ne upoštevamo in se nismo navadili,
            ne, saj to lahko dosežemo z bistveno manj truda in ceneje.   da mu prisluhnemo.
            Za kaj potem? Za doseganje športnih užitkov, v tekmovanju   Poglejte primer iz Latinske Amerike. V neki državi tam so lani
            z drugimi. Za nekaj dobrega skratka. Dobrega, privlačnega,   sprejeli zakon po katerem so prepovedali bikoborbe. In to
            neškodljivega, nespornega. Nočem zmanjševati pomena te-  določilo zakona je njihovo ustavno sodišče razveljavilo, ker
            lesne in duševne zmogljivosti podvodnih tekmovalcev, saj jih   naj bi bilo v nasprotju z njihovo tradicijo. Njihove ustavne
            je -  statistično gledano na ostalo morsko plavalno popula-  papige so tako pametne kot pri nas. Nasprotje s tradicijo je
            cijo, relativno malo. Užitkov  nismo deležni le ko damo »vse   gotovo, a kdo lahko trdi, da je vsaka tradicija dobra. Tradicija
            štiri od sebe«, ampak se je - zlasti pri športnih užitkih, treba   je zgolj nevtralen pojem, ki opisuje da se je določeno ravna-
            nekaj potruditi. Samo pomislimo kakšen napore šele morajo   nje ponavljalo skozi daljše obdobje, in nič več. Tradicije so
            premagati vrhunski alpinisti v stenah Himalaje!     tudi slabe, ne glede ali to opazimo ali ne. Ampak tudi pri nas
            In vendar menim, da mora nekdo pri tej tematiki povedati še   je tako, da če rečemo »tradicionalno«, se misli pri tem da je
            drugo mnenje - od tistih ki so bila doslej objavljena v tej reviji,   stvar dobra.
            tudi za ceno da me prizadeti popljuvajo kot nesposobnega   Pri bikoborbah gre tudi za pripravo poslastice in  iskanje
            ujeti ribo v prostem lovu, ali kot motilca uveljavljene športne   užitkov, nečesa prijetnega za človeka - v mučenju  živali (in
            panoge. Gre enostavno za to, da ljudje ne moremo iskati   na koncu koride tudi z ubijanjem). Tako na strani izvajalcev
            užitkov v ubijanju drugih živih bitij. V tem primeru rib. To je v   »show-a« kot pri gledalcih. Nihče ki gre na to predstavo, ne
            neskladju z visokimi standardi človeške narave. Npr. podgane   pride zato da mu bo slabo, da bi trpel, ampak da bi se razve-
            ubijamo, ker nas ogrožajo  ali motijo, komarje tudi. Pa ne išče-  dril, da mu bo dobro ob gledanju, da bo lahko bodril torea-
            mo užitka v samem ubijanju. Užitek poiščemo tam, kjer je to   dorja, skratka za iskanje užitka. V Španiji je bikoborbe obiskal
            skladno s človeško naravo, s tistim delom nas, ki nas dvigne   tudi kralj, prenašala jih je tudi televizija (ki smo jo  prek sateli-
            ko se počutimo pohojene, s tistim delom ki nam daje občujta   ta lahko gledali tudi v Sloveniji), bila je uveljavljena in cenjena
            lepote, miru, pravičnosti, jasnosti in razumevanja. Na to smo   dejavnost in državna »tradicija«. Nacionalna značilnost, ki je
            kar pozabili in za tako aktivnost nam je razlog vsililo družbeno   privabljala turiste. In vendar je šlo v jedru za iskanje užitka
            okolje. To okolje ali civilizacija, če hočete, pravi nekako tako:   v mučenju in pobijanju živali. Nekateri »čudaki« so tudi tedaj
            to je dobro, tega  se lahko lotimo, to je uveljavljena športna   govorili, da to ni v skladu z etičnimi načeli človeške družbe,
            panoga, »vsi« delajo tako, povsod po svetu se tako lovi, to je   ki jih ne moramo kar tako pohoditi. Ampak denar je naredil
            cenjeno tekmovanje, ne kompliciraj, ni  škodljivo, ipd. Ampak   svoje - vsaj tedaj.
            mnenje družbenega okolja je eno, visoki standardi človeške   No, užitki so tudi v našem pobijanju rib za športne namene.
            narave pa so nekaj drugega. Ti se ne spreminjajo in se ne   Za kaj pa gre drugega? Da bodo podvodni lovci trpeli ali se
            ravnajo po lokalnih običajih in tradiciji. Običaji so tisti, ki so   počutili nelagodno? Ne, za užitke gre, »športne« ali kake dru-
            nekje taki, drugod pa drugačni. V svojem bistvu pa smo ljudje   ge, za nekaj človeku dobrega in prijetnega. In pobijanje živali,
            po naravi enaki, ne glede na civilizacijsko okolje, kraj ali čas.   rib, za užitek, nam ne more prinesti nič resnično dobrega,
            To kar hočem povedati, je veljalo tudi v faraonovih časih in   tudi če »družbeni« okvir to proslavlja, poveličuje, ali postavi
      24    bo tudi v bodoče dokler bo obstajal človeški rod. Vem da to   v kontekst tradicije in uveljavljenega športnega tekmovanja.
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29