Page 20 - Potapljač št. 105
P. 20
VARNO
VARNO
Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Lovrenc Lipej
V VODO
POTOVANJE NA SEVER V VODO
Posledice podnebnih sprememb se čedalje
bolj kažejo tudi v slovenskem morju.” Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
Morski Biološki Postaji v Piranu
V našem delu Jadrana tako bledijo sredozemske kamene korale lovrenc.lipej@mbss.org
(Cladocora caespitosa) in vanj zahajajo nove vrste rib. Med njimi
je le peščica tujerodnih, znatno več pa je tistih, ki se iz južnih s procesom tropikalizacije, sta gotovo balestra (Balistes capriscus)
delov Sredozemskega morja selijo proti severu. Doslej so bile v in delfinka ali lampuga (Coryphaena hippurus), take vrste pa so
slovenskem morju ugotovljene le štiri vrste tujerodnih rib, torej še, npr. morska ščuka ali barakuda (Sphyraena sphyraena), črnuh
Kaj storiti, da se veselje NE spremeni v tragedijo?
takih, ki prihajajo iz drugih biogeografskih provinc. To so afriški (Centrolophus niger), riba pilot (Naucrates ductor), veliki morski Kaj storiti, da se veselje NE spremeni v tragedijo?
kostorog (Stephanolepis diaspros), terapon (Terapon theraps), mesec (Mola mola), srebrni mečak (Lepidopus caudatus), velika
modra gospica (Chrysiptera cyanea) in gambuzija (Gambusia sardela (Sardinella aurita) in še mnoge druge. Število zapisov o
holbrooki). Prve tri so bile najdene le enkrat in nikoli več, gambu- pojavljanju teh vrst se je v zadnjem desetletju znatno povečalo.
zijo, ki pa je pogosta vrsta, pa najdemo bolj ali manj v slovenskih Med najbolj tipičnimi indikatorji tropikalizacije lahko prej ko slej
obrežnih mokriščih. Povsem drugače pa je z vrstami, ki se selijo v naših krajih pričakujemo pavjega kneza (Thalassoma pavo) in
KAJAK, KANU
proti severu in jih pripisujemo procesu tropikalizacije Sredozem- morsko papigo (Sparisoma cretense). Na prvega so pred leti že KAJAK, KANU
skega morja. To so toploljubne vrste, ki se v našem morju v zadnjih naleteli na skrajnem rtu Istre.
ALI RAFTING,
petdesetih letih pojavljajo zato, ker so temperature v toplem delu Ena izmed vrst, ki se širi proti severu, je tudi skakavka (Poma- ALI RAFTING,
morja leta čedalje višje. tomus saltatrix). To je za zdaj tudi edina vrsta, ki je v okoljih, v
nikoli na vodo
Da je ta vzorec pogost povsod v Sredozemskem morju, je pred katera je zašla, povzročila konkretne ekološke, pa tudi ekonomske nikoli na vodo
nekaj tedni obelodanil prispevek v prestižni znanstveni reviji Global probleme. V Sloveniji se v zadnjih letih redno pojavlja, a še ved-
brez OBLEČENIH
Change Biology. Znanstveniki iz dvaindvajsetih držav so na pod- no ne v velikem številu. Znani so na primer pojavi skoraj na pol brez OBLEČENIH
lagi velikega vzorca, dobljenega na podlagi anketiranja ribičev v pregriznjenih rib, kar je sicer značilno za plenjenje skakavke. Na
rešilnih jopičev!
devetih sredozemskih državah, potrdili, da se širjenje vrst rib proti letošnjem tradicionalnem izlovu cipljev v Tarski vali v hrvaški Istri rešilnih jopičev!
severu in pojavljanje tujerodnih rib v zadnjih desetletjih pojavlja konec januarja je bilo v mrežah bore malo cipljev, skoraj ves izlov,
zelo intenzivno. Še bolj pomembno je dejstvo, da so uporabili nov ki je znašal približno poldrugo tono, pa so predstavljale skakavke,
pristop, ki so ga poimenovali kot lokalno ekološko znanje (Local sicer značilni plenilci cipljev. Zanimivo je, da so pred šestnajstimi
Naj se BLANCA
Ecological Knowledge – LEK), ki temelji na znanju izkušenih ribi- leti, torej leta 2003, v Tarski vali ravno tako ujeli poldrugo tono Naj se BLANCA
čev. Ta pristop upošteva dejstvo, da se ribiči z morjem srečujejo skakavk. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da večina ribičev te ribe
ne ponovi,
praktično vsakodnevno in dogajanje v morju spremljajo redno. tedaj sploh ni poznala. Danes jo ribiči poznajo v slabem, a tudi v ne ponovi,
In katere so te toploljubne vrste, ki se širijo proti severu in so se dobrem, saj je, kot pravijo, če jo znaš pripraviti, odlična vrsta ribje
NIKOLI VEČ!
NIKOLI VEČ!
pojavile tudi v Sloveniji? Med najbolj znanimi vrstami, povezanimi delikatese.
REŠEVANJE
REŠEVANJE
V PRIMERU NESREČE:
V PRIMERU NESREČE:
POLŽI ZAŠKRGARJI
SLOVENSKEGA MORJA Takoj pokličite 112.
Takoj pokličite 112.
Reševanje je samo za usposobljene reševalce.
Reševanje je samo za usposobljene reševalce.
Ogroženi osebi zato pomagajte od daleč, vzite mu vrv,
Barviti delček morja zajet med platnice Knjigo »Polži zaškrgarji slovenskega morja« lahko Ogroženi osebi zato pomagajte od daleč, vzite mu vrv,
naročite po ceni 25 evrov po telefonu 059 232
vejo, oz. predmet, katerega se lahko prime.
20 nove monografije.” 724 ali na naslov irena.verderber@nib.si vejo, oz. predmet, katerega se lahko prime.
j Panično osebo zmeraj mirite, PANIKA UBIJA.
Panično osebo zmeraj mirite, PANIKA UBIJA.

