Page 20 - Potapljač št. 105
P. 20

VARNO
                                                                                                                             VARNO




            Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Lovrenc Lipej
                                                                                                                             V VODO
            POTOVANJE NA SEVER                                                                                              V VODO



            Posledice podnebnih sprememb se čedalje
            bolj kažejo tudi v slovenskem morju.”                                 Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
                                                                                  in podvodni biolog zaposlen na
                                                                                  Morski Biološki Postaji v Piranu
            V našem delu Jadrana tako bledijo sredozemske kamene korale           lovrenc.lipej@mbss.org
            (Cladocora caespitosa) in vanj zahajajo nove vrste rib. Med njimi
            je le peščica tujerodnih, znatno več pa je tistih, ki se iz južnih   s procesom tropikalizacije, sta gotovo balestra (Balistes capriscus)
            delov Sredozemskega morja selijo proti severu. Doslej so bile v   in delfinka ali lampuga (Coryphaena hippurus), take vrste pa so
            slovenskem morju ugotovljene le štiri vrste tujerodnih rib, torej   še, npr. morska ščuka ali barakuda (Sphyraena sphyraena), črnuh
                                                                                                                            Kaj storiti, da se veselje NE spremeni v tragedijo?
            takih, ki prihajajo iz drugih biogeografskih provinc. To so afriški   (Centrolophus niger), riba pilot (Naucrates ductor), veliki morski   Kaj storiti, da se veselje NE spremeni v tragedijo?
            kostorog (Stephanolepis diaspros), terapon (Terapon theraps),   mesec (Mola mola), srebrni mečak (Lepidopus caudatus), velika
            modra gospica (Chrysiptera cyanea) in gambuzija (Gambusia   sardela (Sardinella aurita) in še mnoge druge. Število zapisov o
            holbrooki). Prve tri so bile najdene le enkrat in nikoli več, gambu-  pojavljanju teh vrst se je v zadnjem desetletju znatno povečalo.
            zijo, ki pa je pogosta vrsta, pa najdemo bolj ali manj v slovenskih   Med najbolj tipičnimi indikatorji tropikalizacije lahko prej ko slej
            obrežnih mokriščih. Povsem drugače pa je z vrstami, ki se selijo   v naših krajih pričakujemo pavjega kneza (Thalassoma pavo) in
                                                                                                                               KAJAK, KANU
            proti severu in jih pripisujemo procesu tropikalizacije Sredozem-  morsko papigo (Sparisoma cretense). Na prvega so pred leti že   KAJAK, KANU
            skega morja. To so toploljubne vrste, ki se v našem morju v zadnjih   naleteli na skrajnem rtu Istre.
                                                                                                                               ALI RAFTING,
            petdesetih letih pojavljajo zato, ker so temperature v toplem delu   Ena izmed vrst, ki se širi proti severu, je tudi skakavka (Poma-  ALI RAFTING,
            morja leta čedalje višje.                           tomus saltatrix). To je za zdaj tudi edina vrsta, ki je v okoljih, v
                                                                                                                               nikoli na vodo
            Da je ta vzorec pogost povsod v Sredozemskem morju, je pred   katera je zašla, povzročila konkretne ekološke, pa tudi ekonomske   nikoli na vodo
            nekaj tedni obelodanil prispevek v prestižni znanstveni reviji Global   probleme. V Sloveniji se v zadnjih letih redno pojavlja, a še ved-
                                                                                                                               brez OBLEČENIH
            Change Biology. Znanstveniki iz dvaindvajsetih držav so na pod-  no ne v velikem številu. Znani so na primer pojavi skoraj na pol   brez OBLEČENIH
            lagi velikega vzorca, dobljenega na podlagi anketiranja ribičev v   pregriznjenih rib, kar je sicer značilno za plenjenje skakavke. Na
                                                                                                                               rešilnih jopičev!
            devetih sredozemskih državah, potrdili, da se širjenje vrst rib proti   letošnjem tradicionalnem izlovu cipljev v Tarski vali v hrvaški Istri   rešilnih jopičev!
            severu in pojavljanje tujerodnih rib v zadnjih desetletjih pojavlja   konec januarja je bilo v mrežah bore malo cipljev, skoraj ves izlov,
            zelo intenzivno. Še bolj pomembno je dejstvo, da so uporabili nov   ki je znašal približno poldrugo tono, pa so predstavljale skakavke,
            pristop, ki so ga poimenovali kot lokalno ekološko znanje (Local   sicer značilni plenilci cipljev. Zanimivo je, da so pred šestnajstimi
                                                                                                                               Naj se BLANCA
            Ecological Knowledge – LEK), ki temelji na znanju izkušenih ribi-  leti, torej leta 2003, v Tarski vali ravno tako ujeli poldrugo tono   Naj se BLANCA
            čev. Ta pristop upošteva dejstvo, da se ribiči z morjem srečujejo   skakavk. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da večina ribičev te ribe
                                                                                                                               ne ponovi,
            praktično vsakodnevno in dogajanje v morju spremljajo redno.   tedaj sploh ni poznala. Danes jo ribiči poznajo v slabem, a tudi v   ne ponovi,
            In katere so te toploljubne vrste, ki se širijo proti severu in so se   dobrem, saj je, kot pravijo, če jo znaš pripraviti, odlična vrsta ribje
                                                                                                                              NIKOLI VEČ!
                                                                                                                               NIKOLI VEČ!
            pojavile tudi v Sloveniji? Med najbolj znanimi vrstami, povezanimi   delikatese.




                                                                                                                                 REŠEVANJE
                                                                                                                                 REŠEVANJE
                                                                                                                            V PRIMERU NESREČE:
                                                                                                                            V PRIMERU NESREČE:







            POLŽI ZAŠKRGARJI


            SLOVENSKEGA MORJA                                                                                               Takoj pokličite 112.
                                                                                                                            Takoj pokličite 112.

                                                                                                                            Reševanje je samo za usposobljene reševalce.
                                                                                                                            Reševanje je samo za usposobljene reševalce.
                                                                                                                            Ogroženi osebi zato pomagajte od daleč, vzite mu vrv,
            Barviti delček morja zajet med platnice      Knjigo »Polži zaškrgarji slovenskega morja« lahko                  Ogroženi osebi zato pomagajte od daleč, vzite mu vrv,
                                                         naročite po ceni 25 evrov po telefonu 059 232
                                                                                                                            vejo, oz. predmet, katerega se lahko prime.
      20    nove monografije.”                           724 ali na naslov irena.verderber@nib.si                           vejo, oz. predmet, katerega se lahko prime.
                                                                                                                         j  Panično osebo zmeraj mirite, PANIKA UBIJA.
                                                                                                                            Panično osebo zmeraj mirite, PANIKA UBIJA.
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25