Page 8 - Potapljač št. 108

Besedilo: dr. Mitja Slavinec
OSNOVE NARAVNE

PODVODNE ORIENTACIJE

Pri naravni podvodni orientaciji si pomagamo z
našimi čutili in občutki ter naravnimi orientirji, kot Dr. Mitja Slavinec je fizik,
so Sonce, podvodno dno, rastline ali druge tipične inštruktor potapljanja in predsednik
Slovenske potapljaške zveze.
značilnosti, ki jih lahko opazimo pod vodo.” spz@spz.si

Uvod plavanja imeli 170 bar zraka in ste obrnili, ko je v jeklenki bilo še
Nekateri potapljači, sploh če jih med potopom vodijo potapljaški vodiči, 120 bar, ste med plavanjem porabili 50 bar zraka. Med potjo na-
podvodni orientaciji ne posvečajo nikakršne pozornosti. Ne razmišljajo, v zaj boste na mesto, kjer ste s potopom pričeli, prispeli, ko boste
katero smer in kako daleč so odplavali, in posledično bi v primeru sile težko ponovno porabili približno 50 bar zraka, ko bo manometer kazal
našli nazaj do kraja, kjer so pričeli potop, kjer se v večini primerov s potopom približno 70 bar. Običajno med potjo nazaj porabite manj zraka, tj.
zaključi. da na mesto pričetka potopa prispete že prej, kot bo manometer
Naravna orientacija izhaja iz naših čutil in natančnem ter pazljivem spre- kazal izračunano vrednost. Razlog je v profilu potopa, saj je proti
mljanju okolice, zato je osnovni pogoj dobra vidljivost, dobrodošla pa je koncu potop praviloma v bolj plitvi vodi in je zaradi tega tudi pora-
tudi razgibanosti dna. ba zraka manjša. Tak tipičen tak profil je npr. v Fiesi. Tja grede se
Ob gledanju si včasih lahko pomagamo tudi z občutkom za temperaturo, potapljamo globje, na meji med kamni in peščenim dnom, nazaj
ki nas opozarja na spremembe v globini potopa ali podvodne izvire vode, grede pa se dvignemo višje in plavamo po kamnitem pobočju.
v okolici katerih je voda običajno hladnejša. Redki so primeri, ko si lahko V vsakem primeru pa se iz varnostnih razlogov obrnemo, ko smo
pomagamo tudi z ušesi, morda pri kakšnih podvodnih opravilih v bližini hru- porabili polovico zraka od začetnega tlaka do rezerve 50 bar. V
pnih naprav in iz jakosti glasnosti sklepamo na razdaljo. V pogojih zmanjšane našem primeru bi torej obrnili, ko bi porabili 60 bar (170 bar – 50
vidljivosti pa postane najpomembnejše čutilo otip. bar je 120 bar, od tega polovica tja in polovica nazaj).
Potapljačem mora preiti v zavest, da se pod vodo ves čas zavedajo kje se Preplavano razdaljo lahko ocenimo tudi s pomočjo časa plava-
nahajajo, od kod so prišli in v katero smer plavajo. Na to je treba pomisliti že nja. Preplavana razdalja v določenem času je spet ključno odvisna
pred potopom, saj površinskih orientirjev kasneje več ne moremo zaznati. od hitrosti plavanja, tipično pa potapljači v avtonomni potapljaški
Prav tako je treba ves čas potopa vsaj približno vedeti, kje se nahajamo. opremi plavajo s hitrostjo približno 0,5 m/s. Najbolj natančno je,
V mislih ves čas spremljamo in si zapomnimo smer in profil potopa, da se če vsak potapljač izmeri hitrost svojega običajnega plavanja. To
nenehno vsaj približno zavedamo, kje se potapljamo. V ta namen je koristno, lahko naredimo med merjenjem preplavane dolžine na en za-
če si pred potopom ogledamo značilnosti obale, da si lokacijo, kje se med mah. Takrat ob štetju zamahov izmerite tudi čas, kako dolgo ste
potopom nahajamo, lažje predstavljamo in umestimo ter povežemo z zna- plavali. Hitrost plavanja izračunamo tako, da preplavano razdaljo
čilnostmi reliefa na kopnem. delimo s časom, ki smo ga za to potrebovali. Recimo, da ste 50
V nadaljevanju bomo spoznali nekaj najpomembnejših nasvetov in veščin m preplavali v času 1 minute in 40 sekund (to je 100 sekund), je
naravne orientacije. hitrost plavanja 50m/100s = 0,5 m/s. V kolikor ste za razdaljo
naredili 50 zamahov, je en zamah 50m/50 zamahov, in sicer je
Ocenjevanje preplavane razdalje 1 meter na zamah.
Pri ocenjevanju preplavane razdalje ni najbolj pomembno da potapljač ve Med rekreativnim potopom običajno ne plavamo neprestano,
koliko metrov je preplaval, ampak je bolj pomembno, da zna različne prep- ampak si vmes ogledamo kaj zanimivega, opazujemo živali ali
lavane razdalje med seboj primerjati. rastline in podobno, zato je povprečna hitrost premikanja med
Če potapljač na začetku potopa plava v eno smer in se bo po tej smeri potopom manjša in prav tako ni enakomerna. Pogosto se zgodi,
tudi vračal, naj si čim bolje zapomni značilnosti mesta, kjer je pričel potop. da nazaj grede plavamo nekoliko hitreje, sploh če nas npr. zebe
Prepoznavanje začetne okolice je zelo pomembno še posebej v primerih, ali zaradi drugih razlogov želimo čim prej zaključiti s potopom.
če profil potopa ni »tja in nazaj«, ampak potapljač plava v obliki trikotnika Med potopom v skupini se hitrost prilagodi najpočasnejšemu
ali pravokotnika. potapljaču, sicer se dotični plavalec prehitro utrudi.
Ena najbolj natančnih, vendar zato tudi najbolj zahtevnih tehnik je štetje Na preplavano razdaljo zelo vplivajo vodni tokovi. Tak potop
zamahov med plavanjem. Pod zamah se šteje premik noge gor in dol. zmeraj pričnemo proti toku; da ob vrnitvi potrebujemo manj časa,
Tipična preplavana razdalja pri enem zamahu meri okrog 1 m, kar se pa porabimo manj zraka in utrujeni ne omagamo. Pri šibkih tokovih,
lahko bistveno razlikuje od sunkovitosti zamaha in dolžine ter tipa plavuti. katerih hitrost je majhna v primerjavi s hitrostjo plavanja, bo hitrost
Bolj enostavna in manj zahtevna tehnika merjenja preplavane razdalje je pre- plavanja proti toku le malo manjša kot če plavamo s tokom, pri
ko porabe zraka. Med potopom spremljajte manometer. V kolikor plavate izredno hitrih tokovih pa je proti njemu skoraj nemogoče plavati.
približno enakomerno in na približno enaki globini, je preplavana razdalja V takem primeru se poslužujemo oprijemov, npr. da na skalnatih
8 približno sorazmerna s količino porabljenega zraka. V kolikor ste na začetku tleh ali nož zapičimo v peščeno dno.