Page 11 - Potapljač št. 108

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Lovrenc Lipej
NOVA USTNAČA

V NAŠIH VODAH

Ustnače (iz družine Labrida) so značilne obrežne
ribe, ki se pojavljajo predvsem na skalnatem Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
dnu, še posebej v okolju z bogato zaraslo Morski Biološki Postaji v Piranu
vegetacijo.” lovrenc.lipej@mbss.org

Mnoge med njimi gradijo lepa, umetelna gnezda, ki spominjajo To je črtasta ustnača, ki se pojavlja bolj ali manj redno le v juž-
na ptičja. Poleg tega je za to barvito skupino obrežnih rib značilna nem Jadranskem morju. Tam prebiva predvsem v morskih trav-
spolna dvoličnost, saj so samci lepše obarvani od samic. Manj nikih pozejdonke (Posidonia oceanica) ali v gosti algasti zarasti
znano pa je dejstvo, da se pri mnogih vrstah ustnač pojavlja tudi priobalnega skalnatega dna, vendar ni nikjer pogosta. Verjetno
spolni polimorfizem, kar pomeni, da obstaja poleg dominantnega je še prezgodaj, samo na podlagi enega primerka, pojavljanje
samca, ki gradi gnezdo in oplaja jajca več samic, več različnih kast črtaste ustnače v našem morju pripisati procesu tropikalizacije,
manjših samcev, ki na svoj način poskušajo oploditi jajca. Doslej ko se zaradi višjih temperatur v zadnjih desetletjih nekatere
je bilo v Jadranskem morju zabeleženih sedemnajst vrst ustnač. južne, toploljubne vrste pojavljajo v severnejših predelih. Je pa
Od teh jih je bilo devet potrjenih tudi v slovenskem delu Jadrana. dejstvo, da je takih prišlekov kar nekaj, za nekatere na lahko
V okviru rednih popisov obrežne ribje favne, ki jih na Morski biolo- rečemo, da so se v novem okolju že ustalili.
ški postaji Nacionalnega inštituta za biologijo opravljamo s podvod- Resnici na ljubo je treba omeniti, da jo je Marčeta (1999) v
nimi nedestruktivnimi tehnikami vzorčenja, smo konec poletja na Ključu za določevanje vretenčarjev Slovenije navedel kot pri-
vzorčevalnem transektu na severni piranski obali (pod nogometnim čakovano vrsto v Tržaškem zalivu, čeprav doslej še ni bila ni-
stadionom) prvič popisali črtasto ustnačo (Symphodus doderleini). koli zabeležena. Doslej je bilo v slovenskem delu Jadranskega
To je manjša ustnača, dolga približno do 10 cm in ima na prvi pog- morja popisanih 243 vrst rib, ki so bile vsaj enkrat opažene v
led podoben vzorec kot knez (Coris julis). Spominja na ustnačo našem morju. Črtasta rebrača je tako 244. vrsta, prepričan pa
pavlinko (Symphodus ocellatus). Od obeh vrst se poleg velikosti sem, da se bo ta seznam v prihodnosti še dopolnjeval. V pri-
loči predvsem v tem, da je sredinska črta na bokih, ki poteka od merjavi z ribjo favno Jadranskega morja, ki šteje po najnovejših
oči pa vse do repa, belo obrobljena in debelejša. Poleg tega je podatkih 444 vrst, je 244 ribjih vrst v slovenskem delu Jadrana
ustnača tudi temnejše rjave ali temno zelene barve. zavidanja vredno.

11