Page 5 - Potapljač št. 135

POTAPLJAŠKE NOVICE

OMAN PODVODNI VOJAŠKI MUZEJ MLADIČI BELIH MORSKIH PSOV

Oman se je lotil pionirskega projekta, svojega prvega podvo- Mladiči belih morskih psov po rojstvu niso deležni nobene mate-
dnega vojaškega muzeja v naravnem rezervatu otokov Dayma- rinske oskrbe. V populaciji, ki so jo preučevali ob plaži Padaro blizu
niyat. Muzej leži približno 50 km severozahodno od glavnega Santa Barbare v osrednji Kaliforniji, se mlade živali zbirajo v »vrtcih«
mesta Omana, Muscat. Prelomen projekt je rezultat sodelo- brez družbe odraslih. Znanstveniki so sedaj prvič dokazali, da mladi
vanja med Agencijo za okolje in Ministrstvom za obrambo. veliki beli morski psi živijo v obalnih vodah z globino do 10 metrov
Muzej, ki je sledil drugim bližnjevzhodnim projektom v Jorda- in temperaturami med 16 in 22 °C – kar je zelo drugačen življenjski
niji in Egiptu, je sestavljen iz sedmih tovornjakov MAN Atlas prostor od tistega za odrasle. Ti pogoji naj bi optimizirali njihovo
in letala Skyvan. Lokacija je bila izbrana zaradi bližine koral- rast in zmanjšali tveganje pred plenilci. Ti rezultati raziskave, ki so
nih grebenov, saj je glavni cilj te inovativne bili objavljeni v reviji Frontiers in Marine Scien-
pobude, povečati rast koralnega grebena in ce, lahko bistveno prispevajo k prizadevanjem za
scan me! želena srečanja s plavalci.
spodbuditi širjenje morskega življenja. ohranitev vrste in hkrati pomagajo preprečiti ne-

Vir: https://www.omanobserver.om. Vir: https://www.frontiersin.org.

OCEAN FIRST SEDMI ČUT DELFINOV
Inštitut Ocean First je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagovarjal potapljaško industrijo Ni skrivnost, da so del ni med najbolj inteligentnimi bitji na Zemlji. Pri inteligenci
s povišanjem izobraževanja o znanosti o morju in ohranjanja oceanov na višjo raven. se sicer ne morejo kosati s človekom, pri posebnih čutilih pa so v veliki prednosti.
V bistvu to pomeni, da naj bi vzpostavil industrijski precedens za odgovornost do Del ni imajo, tako kot ljudje, vseh pet čutov, a to še ni vse. Del ni namreč upora-
ohranjanja narave. Cilj Ocean First je bil uporabiti vznemirljivost in pustolovščino bljajo sonar, nekakšen »šesti čut«, ki jim omogoča lovljenje skoraj 500 kilometrov
potapljanja za izobraževanje, motiviranje in opolnomočenje ljudi, da sprejemajo od- oddaljenega plena. Enostavno ga locirajo z omenjenim šestim čutom, torej sonar-
ločitve, ki ščitijo naše oceane pred nepopravljivo škodo. Poleg tega, da je edini B-Corp jem – eholokacijo. Raziskava Univerze v Rostocku pa je potrdila, da bi lahko imeli
(Bene t Corporation) v potapljaški industriji. Ocean First na zabaven in zanimiv način del ni celo sedmi čut – sposobnost občutenja električnih polj. Čeprav ta »sedmi
približa javnosti osupljivi podvodni svet in hkrati opozarja na kritična vprašanja ocea- čut« na primer pri morskih psih ni nekaj novega, je pri sesalcih še vedno zelo redek
nov, s svojim obsežnim izobraževalnim programom in z razisko- pojav. Doslej je bilo znano, da imajo to nenavadno sposobnost
valnimi projekti. Namen njihovih raziskav je zaščita morskih bitij kljunaši, zdaj pa so se jim kot »lastniki sedmega čuta« pridružili
in kritičnih habitatov. Zgodbe in izkušnje z njihovega terenskega še del ni. Njihov »sedmi čut« bi lahko bil posledica posebnih
dela uporabljajo za izobraževanje in navdih mladih v učilnicah scan me! vdolbin v gobcu, ki spominjajo na organe, ki jih morski psi
po vsem svetu. uporabljajo pri zaznavanju električnih polj.
Vir: https://ocean rst.com/. Vir: https://www.newscientist.com.

OCEAN US IN NJIHOV NAČRT ZA OBNOVITEV SVETOVNIH OCEANOV V ENI GENERACIJI SKRIVNOST TRI STOLETJA STAREGA BRODOLOMA PRI HVARU

Pred tremi stoletji se je v morju Peklenskih otokov (hrvaško: Pakleni oziroma Paklinski
otoci, domačini Peklenske otoke najraje imenujejo kar Škoje, njihovo angleško ime pa je
Pakleni Islands) pri Hvaru zgodil brodolom, ki je dokumentiran v zgodovinskih arhi-
vih Hvara in Dubrovnika. Člani posadke in kapitan so znani, najdeni artefakti so pravo
bogastvo, a arheologe še vedno zanima skrivnost neznanega potnika, ki ni bil naveden
v ladijskem manifestu. Iz globine 40 metrov podvodni arheologi dvigajo dragocenosti.
Zlatniki, srebrniki, keramične posode, srebrne zaponke in podobno. Ladja je prevažala sol
iz italijanskega pristanišča Barlete v Apuliji. Dokument zaenkrat ne pove, kam je ladja plula,
je pa v dokumentu več drugih podatkov, in sicer da je bilo na krovu 14 ljudi in le eden je
preživel. Najbolj zanimivo pa je, da je na krovu bil tudi en potnik in njegov sluga. Žal ostaja
identiteta teh dveh žrtev brodoloma zavita v tančico skrivnosti. Razi-
skave na kraju brodoloma pod morjem Peklenskih otokov (hrvaško:
scan me! se potopijo v dubrovniške zgodovinske arhive, da bi odkrili identiteto neznanega bogatega popotnika in njegovega služabnika, kar
Pakleni otoci) se bodo nadaljevale. Arheologi pa že komaj čakajo, da
bo po njihovem mnenju tudi odgovor na vprašanje, zakaj je ladja nujno prepeljala sol v nevihtni noči malo pred božičem.
Vir: https://otoci.eu
5 5