Page 9 - Potapljač št. 133

BIOLOGIJA

Nepričakovano

podvodno srečanje

Bila je nedelja, po tednu neviht, toč in slabega vremena
po celi državi. Za vikend sva gos� la znanega fotografa iz
Neaplja Mimma Rosigna in polni upanja smo se odpravili
na potop v potapljaški center Marco Polo v Reko.

Besedilo: Irena in Tomo Godnič • Foto: Tomo Godnič

godnja ura prihoda je botrovala k jutranjemu po-
topu, kjer je še večina morskega življenja spala. Kot in zato deležna daljših pogledov in tesnejše bližine. A kljub
po navadi smo si vzeli odmor za kavo, medtem ko temu si nisem upala stegniti roke in se dotakniti svetleče
Zso se nam polnile jeklenke za naslednji potop. Pog- in gladke kože s svetlo sivim in zlato rumenim vzorcem
led na kopališče, kjer so se počasi nabirali lokalni kopalci, je peščene ure na boku ter temno sivim hrbtom. Vsi trije
pritegnil nenavadno drseč sup z mladim parom, ki je gledal smo občudovali njegovo eleganco in se hkrati spraševali,
v vodo ob bojah, ki označujejo kopališče. Kar naenkrat je ali želi s prinašanjem ribe vzpostaviti stik z nami. Vsi smo
Tomo opazil plavut, ki je hitro izginila pod gladino. Ni bil si delili isti občutek, da je osamljen in si želi naše pozor-
prepričan, ali je videl prav, zato smo vsi trije napeli oči in nosti ter v njej zelo uživa. Ta igra je trajala vsaj eno uro,
zavzeto opazovali. Tokrat smo vsi razločno videli plavut! dokler nam ni zmanjkalo zraka v jeklenkah. Ko smo se
Del n? Tomo je nemudoma vzel opremo in se odpravil v dvignili na površino in plavali proti obali, nam je sledil
vodo. Skeptičen Mimmo, ki je že mnogokrat videl del ne do belih boj kopališča. Vse to dogajanje je spodbudilo še
v Sredozemlju in hitel v vodo, da bi jih fotogra ral, ni bil ostale potapljače v centru, da so pohiteli v vodo in izkusili
nikoli uspešen. Vedno so odplavali stran. Možnost, da bi se čudovito igro z del nom.
približali del nu je bila po njegovem mnenju zanemarljiva. V potapljaškem centru so nam povedali, da so tega del na,
A kljub temu je Tomo vztrajno plaval proti bojam. Skupaj ki so mu dali ime Zlatko, že večkrat opazili, a nikoli tako
z Mimmom sva ostala na obali in sledila Tomu. Po desetih blizu in nikoli se ni zadrževal v družbi potapljačev in ko-
minutah, ko Toma ni bilo na gladini sva pohitela tudi midva palcev. Zlatko je primerek navadnega del na (Delphinus
v vodo. Tik ob največji potapljaški boji sva se pridružila delphis), ki je bil nekoč prisoten v severnem Jadranu in
Tomu na globini osem metrov. Vznemirjeni in polni pri- nato v sredini 20. stoletja praktično izginil. V celotnem
čakovanja smo v krogu opazovali v vse smeri. Slaba vidlji- Jadranu ga zadnjih trideset let obravnavajo kot regionalno
vost nam je oteževala pogled, a v nekem trenutku je del n izumrlo vrsto, najverjetneje zaradi namernega in sistema-
le priplaval mimo. V kratkem kljunastem gobcu je držal tičnega pobijanja, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce,
pogrizeno ribo, ki jo je spustil iz ust pred nami. Zaplaval je ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Navadni del n
v krogu za našimi hrbti okoli nas in pobral svojo ribo. Ta meri 1,7–2,6 m v dolžino in tehta 80–120 kg. V ustih ima
svoj krog je ponovil kar nekajkrat, tako da sta lahko Tomo 160 do 200 zob, glavna hrana so mu ribe in živi v jatah.
in Mimmo naredila jasne posnetke. Kljub bliskavicam dveh To srečanje z osamljenim navadnim del nom, za katerega
fotoaparatov je del n dolgo vztrajal s svojimi vragolijami. tudi velja, da je nedružaben in se umika ljudem, je dokaz,
Razigran je plaval na globini od 2 do 15 metrov. Radovedno da ni vedno tako. Kot pravi izkušen potapljač in podvodni
je krožil okoli nas treh. Na peščenem dnu si je drgnil hrbet, fotograf Mimmo Rosigno: »Morje te vedno preseneti.« In
tako da je vse zamulil. Sama sem bila kot miren opazovalec tokrat je bilo res pravo presenečenje.

9 9