Page 24 - Potapljač št. 131

BIOLOGIJA

Besedilo: prof. dr. Lovrenc Lipej • Foto: Leon Lojze Zamuda
TUJERODNA KAVLERPA TUDI

V SLOVENSKEM MORJU

Marsikdo se verjetno še spomni
problemov z zeleno algo
tisovolistno kavlerpo (Caulerpa
taxifolia), ki naj bi v morje v
devetdesetih prišla iz akvarijev v
Monaku in od tam osvajala nove
predele v Sredozemskem bazenu.

Prišla je tudi v Jadran, vendar se ji ni uspelo
prebiti do našega morja na severu Jadrana. Ko-
liko prahu je dvignila, pove že samo dejstvo, da
so jo mediji krstili za algo morilko in tumor
Sredozemskega morja. Seveda se je izkazalo,
da so bile trditve medijev hudo pretirane in
o tisovolistni kavlerpi danes skorajda ni več
nobenih zapisov. Leta 1990 pa se je v Sredo-
zemskem morju ob obalah Libije prvič pojavi-
la njena bližnja sorodnica grozdasta kavlerpa
(Caulerpa cylindracea), obstaja pa tudi zapis,
da naj bi jo opazili že leta 1926 ob tunizijski
obali. Za to algo, ki je po poreklu iz jugozahodnih de- Novejša spoznanja v zvezi z grozdasto kavlerpo kažejo,
lov Avstralije, od koder je verjetno prišla s pomorskim da je ta tujerodna vrsta v prehrani mnogih rastlinojedih
prometom, smo lahko v medijih prebrali, da predstavlja vrst rib in pridnenih nevretenčarjev. Med ribami so to
še večje gorje kot njena omenjena sorodnica, »ki naj bi predvsem predstavniki iz družine šparov (Sparidae) kot
za sabo pustila še večje opustošenje«. Zaradi velikega sta navadni špar (Diplodus annularis), salpa (Sarpa salpa)
razmnoževalnega potenciala in obenem hitrega razvo- in kantar (Spondylliosoma cantharus). Po eni strani je to
ja jo smatrajo kot zelo uspešno zavojevalko. Grozdasta dobra novica, saj ti pašni organizmi lahko nadzorujejo
kavlerpa je tako hitro zasedla veliko večino Sredozem- pojavljanje in razširjanje kavlerpe, po drugi strani pa
skega morja in se prebila tudi na sever Jadrana do za- je vprašljivo uživanje takih vrst rib zaradi strupa kavler-
hodne obale Istre, kjer so jo najvišje zabeležili leta 2013 panina, ki ga alga vsebuje. Novejše raziskave kažejo, da
v Zambratiji, kjer naj bi pokrivala površini približno 800 postanejo špari, ki se hranijo z kavlerpo od nje skoraj
kvadratnih metrov. Tam je očitno obtičala do letošnjega odvisni, njihovo meso pa postane trdo in neužitno.
poletja, ko se ji je uspelo prebiti do Tržaškega zaliva. V Odgovoriti na vprašanje, zakaj se je pokrovnost kavlerpe
bistvu so nas na pojavljanje grozdaste kavlerpe opozorili drastično zmanjšala, je za zdaj še prezgodaj. Morda
naši italijanski kolegi iz Miramara, ki so jo sredi julija po- kavlerpo v rasti onemogočajo listi cimodoceje, ki jo za-
pisali v bližini Tankega rtiča in tudi opazili na naši strani senčujejo in tako zmanjšujejo njeno fotosintetsko aktiv-
meje. Opozorili so nas, da se pojavlja v gostem sestoju. nost. Kakorkoli že, bližnja prihodnost nam bo razodela,
Ko smo to preverili v začetku septembra, ni bilo o gosti ali bo kavlerpa v našem delu Jadrana životarila ali res
vegetacijski preprogi ne duha ne sluha, tako da se mi je povzročila kakšno gorje. Vsekakor pa bomo na njo odslej
nehote prikradla misel, da so se italijanski kolegi z nami pozorni.
malo pošalili. Prečesali smo cel zaliv sv. Jerneja od glo-
bine 1 metra pa do globine, do katere se pojavlja morski
travnik kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa),
vendar o kavlerpi ni bilo nobene sledi. Potem pa smo na
nekaj steljk grozdaste kavlerpe naleteli na robu morskega prof. dr. Lovrenc Lipej je potapljač
travnika na globini 0,7 m. Pri tem je potrebno omeniti, in podvodni biolog zaposlen na
Morski Biološki Postaji v Piranu
da je morski travnik kolenčaste cimodoceje dobro razvit
24 in eden izmed najbolj ohranjenih v slovenskem morju. lovrenc.lipej@mbss.org