Page 27 - Potapljač št. 107
P. 27
Tekst: Kristijan Šumberac • Foto: Mateja Moškon
PODVODNI RIBOLOV
ZAKLJUČNI KROG 2019
V akvatoriju slovenske obale je dne 28. 09. 2019
potekal zaključni krog tekmovanja v podvodnem
ribolovu.”
Po prvem krogu na Malem Lošinju je imel najboljše možnosti Sašo Moškon,
saj je na tamkajšnji tekmi za las dosegel senzacijo in premagal večkratnega
evropskega in svetovnega prvaka Danijela Gospića. Nato smo si še sledili
Krajnik Dušan, Tadej Špeh, Jani Longo in Kristijan Šumberac.
No, da se vrnemo ponovno v naše vode. Priprave na tekmovanje so po-
tekale po že ustaljenem postopku nekaj dni prej. Tokrat pa je bila poleg
premikanja ribe ključnega pomena vidljivost. V našem morju v tem obdobju
prihaja do precej velikih razlik v vidljivosti pod morjem, recimo v Izoli se je
vidljivost izboljšala šele na petnajstih metrih, v Fiesi se je videlo do petnajst
m, a globlje ne, v Portorožu spet eno uro da, drugo ne. To pomeni, da na
dan tekme prideš na določeno pozicijo, na kateri si deset dni prej videl ribo,
narediš potop in nekaj metrov pred dnom naletiš na oblak suspenzije, kjer
je vidljivost približno taka, kot če bi pogledal v skodelico s kavo.
Na štartu se je zbrala peščica tekmovalcev, saj so nekateri odpovedali zaradi
bolezni in nekateri zaradi službenih obveznosti. Po začetnem pisku v Pira-
nu je večina tekmovalcev ostala v tamkajšnjem akvatoriju, le Moškon se je
odločil za štart v Izoli. Moji prvi dve poziciji sta bili prazni oziroma se je riba
premaknila, na tretji pa sem imel možnost uloviti ciplja, a sem bil zadržan
pri strelu, saj sem hotel uloviti čim večjega in na koncu ostal seveda samo
pri gledanju. Kasneje sem to ponovil še na eni poziciji, na kateri sem sem si
ogledoval lepega kavala, vmes pa mi je šlo dokaj dobro. Ulovil sem pica, ki
se je pasel med kavali, nato lepega kavala, škarpeno … Naj povem, da sva
s Sašo imela nekaj prostorov za škarpene, vendar jih na dan tekme ni bilo
doma. Kasneje se mi je obrestovalo vztrajanje in iskanje vrane na znani legi,
kjer sem le našel eno. Kasneje sem na globlji legi ulovil še drugega pica in
proti koncu tekme imel še kanček sreče in ulovil dve različni ribi na istem
mestu. Po predaji ulova je bilo videti, da bova z Moškonom precej na tesno.
Tako je tudi bilo, saj sem zmagal z razliko ene ribe pred Moškonom, tretji je
bil Dušan Krajnik in četrti Tadej Špeh. Pokal za največjo
ribo je tokrat vzel Moškon z lepim brancinom, ki je tehtal
nekaj manj od kilograma. Ribo je organizator očistil in
pripravil za »fešto«. Tako smo po končni razglasitvi prišli
še do skupne večerje, na kateri se nas je zbralo okoli
petindvajset. Na večerji je potekala podelitev pokalov v
skupnem seštevku državnega prvenstva; prvi je bil Sašo
MoŠkon, drugi Dušan Krajnik in tretji Kristijan Šumberac.
Kasneje sem od Saša izvedel, da mu je pobegnila lepa
lampuga, kar pomeni, da je za zmago pomemben tudi
kanček sreče. 27

