Page 12 - Potapljač št. 104
P. 12

Besedilo: dr. Mitja Slavinec • Foto: Marko Šifrar         Marko Šifrar je dolgoletni predsednik
            MARKO ŠIFRAR                                              Komiteja za šport pri Slovenski


                                                                      potapljaški zvezi, ki mu je na letošnji
            DR. MITJA SLAVINEC: Marko, iskrene čestitke za več kot zasluže-  skupščini bil zaupan ponovni mandat.
            no priznanje. Opiši prosim na kratko Komite za šport, ki ga vodiš   Letos je prejel srebrno plaketo SPZ, kar
            in športe, ki jih gojimo.
            Marko Šifrar: Hvala za čestitke in priznanje mojemu prispevku k de-  je ob dejstvu, da zlata plaketa ni bila
            lovanju Komiteja. Tako kot sama zveza, je tudi komite skupek ljudi, ki   podeljena, letošnje najvišje priznanje
            dobro sodelujemo in je tudi zato lažje delati v njem vsa ta leta. Zato to   kateremu koli potapljaču v Sloveniji. To
            ni le osebno priznanje, ampak priznanje celotnemu komiteju. Potap-
            ljaški športi so zelo raznoliki: nekatera tekmovanja potekajo v morjih,   nikakor ni naključje, saj je Marko Šifrar s
            nekatera v bazenih, tudi v jezerih in rekah, pri nekaterih športih upora-  svojim povezovalnim in konstruktivnim
            bljajo jeklenke, pri mnogih ne itd. Zato včasih ni enostavno zadovoljiti   pristopom k potapljaškemu športu in
            potrebe in interese vseh športnih panog. Ob tem imamo tudi težave
            z lokacijami za trening: mogoče najbolj očitno je sicer morje, ki nima   športnikom pomagal ustvariti pogoje in
            zadostne globine za tekmovanja, težave pa imamo tudi s termini v   možnosti, na osnovi katerih je Slovenija
            bazenih. Kljub omenjenim težavam dosegajo športniki s premišljenim   postala pomemben igralec tudi na
            in predanim delom vrhunske rezultate. Njihovi rezultati so najboljša
            reklama za podvodne športe, del pa smo dodali mi z argumentacijo   svetovnem potapljaškem športnem
            na OKS in MIZŠ za priznanje potapljaških športov.         parketu. To nam priznavajo tudi pri
            Med panogami, ki so pod okriljem SPZ, velja najprej omeniti najstarej-  Olimpijskem komiteju Slovenije. Prav
            šo – podvodni lov. V duhu ohranjanja narave se pojavljajo pomisleki
            o nadaljevanju te tradicije, a dokler bomo jedli ribe, je ta vrsta lova   Marko ima tudi pomembno vlogo, da so
            vendar najbolj prijazna naravi, saj ne uničuje mladih rib. Skozi leta se   upoštevali specifiko potapljaških športov
            je zvrstilo veliko odličnih tekmovalcev, žal je zaradi kompleksnosti   in ustrezno interpretirali pravilnike glede
            panoge treba imeti ogromno izkušenj, ki jih lahko pridobijo zgolj
            profesionalci, za kar sta naše morje in tržišče premajhna. Podobno   kategorizacij športnikov.”
            kompleksna je tudi podvodna fotografija, pri čemer je ob obvladanju
            potapljanja in fotografske opreme zahteva tudi dobro poznavanje
            morskega okolja in živali. Trenutno je prosto potapljanje paradni
            konj SPZ z vrhunskimi tekmovalci, ki dosegajo svetovne rekorde in
            prinašajo medalje z vse večjim zaledjem novih upov. Za razliko od
            prejšnjih dveh, je to panoga, pri kateri se moraš čim bolje spoznati, da
            bi bil najboljši. Spet se dviguje tudi edini ekipni potapljaški šport, ki ga
            gojimo v Sloveniji – podvodni hokej. Vsekakor je hokej lahko ideja
            za druženje in vzdrževanje kondicije potapljačev v zimskem času.


            MS: Kako in kdaj pa si se sam začel spogledovati s podvodnim
            svetom?
            MŠ: To pa je »kriva« žena Mojca, saj se je od malega potapljala in
            ni poznala morja brez maske. Meni pa tudi od »smisel življenja je
            ležanje na plaži« do potapljanja ni bil prevelik razkorak. Po nekaj
            letih »snorklanja« je bil čas za potapljaški tečaj. Takrat sem poučeval
            v Kranju in moj sodelavec je bil Mirko Meglič, tedanji predsednik
            DPD Bled. Tako sva z ženo šla v tečaj, jaz P1, ona pa že P2. Po nekaj
            letih še vsak stopničko višje. Ampak to opletanje jeklenk na ramah
            ni bilo za naju.
            Leta 2003 sva slišala o napredku prostega potapljanja in sva se ude-
            ležila predavanja Arijana Rapuša, prvega slovenskega inštruktorja
            prostega potapljanja. Takoj naju je navdušil in midva sva ga prepriča-
            la, da morava »nujno« na njegov tečaj. Takoj smo se povezali in sva se
            nekako zrinila na naslednji termin z zelo zanimivo skupino tečajnikov.
            Napredek in navdušenje sta bila izjemna, zato sva kar nadaljevala
            ter videla, da bo prosto potapljanje zaznamovalo najino prihodnost.
            Rekla sva si, da bova še opravila potop ali dva letno z jeklenko, da
            ne pozabiva, pa doslej še ni bilo volje.
       12
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17